Več kot tri mesece po koncu tretmaja s protivirusnimi zdravili omenjeni posameznik v vzorcu tkiva iz črevesja in limfnih vozlov ni imel zaznavnih količina virusa. To je sicer še nekoliko zgodaj, a kot kaže, je terapija tudi v tem primeru delovala. To bomo z gotovostjo vedeli šele čez kakšno leto, saj po prekinitvi jemanja protivirusnih zdravil in presaditvi kostnega mozga titer virusa ponovno poraste čez 3-12 mesecev, če ne gre za mutiran kostni mozeg. Oba zadnja bolnika sta bila del projekta ICISTEM, ki raziskuje možnost ozdravitve HIV-a s presaditvijo matičnih celic.
Morda se v prihodnosti obetajo še kakšne podobne ozdravitve. V programi ICISTEM je 39 bolnikov, ki so imeli presajen kostni mozeg, a še jemljejo protivirusna zdravila. Ko in če jih bodo nehali, bomo lahko ugotavljali, ali je še kdo resnično ozdravljen.
Kljub vsemu napredku je dandanes še vedno edini način, da preverimo, ali je virus resnično zapustil telo, prekinitev zdravljenja. V ostalih primerih so titri premajhni, da bi jih zanesljivo zaznali. Zaradi tega številni bolniki vztrajajo s protivirusnimi zdravili, saj je prekinitev zdravljenja tvegana. Tudi v projektu po presaditvi terapijo s protivirusnimi zdravili prekinejo le, če se bolniki s tem strinjajo in podpišejo informirano soglasje, da so poučeni o vseh tveganjih.
HIV-a še dolgo ne bomo zdravili s presaditvijo kostnega mozga. Zato tudi zadnje ozdravitve ne pomeni, da je virus splošno ozdravljiv. Tudi steklino so pri nekaj posameznikih že pozdravili, a bolezen še vedno velja za neozdravljivo, kjer je cepljenje edina rešitev. Zaradi velikih tveganj HIV-a pri sicer zdravih ljudeh ne bomo zdravili, bodo pa zadnje novice pomagale pri iskanju boljših zdravil, kjer veliko pričakujemo od genetske tehnologije.
