Robotizacija molže osrečuje tako kmete kot krave

antonija je 9. okt 2018 ob 08:10 izjavil:

Meso ni huda druga, vsaj nic bolj huda kot vse stvari ki si jih nastel. Po odvajanju ninobene potrebe, saj je nas prebavni sistem prilagojen predvsme za prebavljanje mesa in zivalske mascobe.

Meso je droga, rastlinska živila, ki se jim naštel, niso. Ni znano, da bi npr. riž povzročal psihično, fizično odvisnost in/ali vseboval psihotropne snovi. Meso je hujša doga kot npr. kokain, ki baje ne povzroča fizične odvisnosti.

Prebavni sistem človeka ni prilagojen uživanju mesa. Mesna 'kultura' se je širila/ utrjevala z razvojem tehnologije in rabo ognja:
- zobje mesojedcev so koničasti, priročni za trganje, čeljust se giblje vertikalno; horizontalno ter naprej-nazaj le malenkostno; zobje rastlinojedih so ploščasti in/ali sekajoči – priročni za grizenje/mletje živil rastlinskega izvora; gibanje čeljusti tudi levo-desno, naprej-nazaj;
- mesojedi hrano trgajo in goltajo neprežvečeno, rastlinojedi jo žvečimo;
- mesojedi imajo kremplje, rastlinojedi ne;
- HCl pri rastlinojedih je vsaj 10x šibkejša kot pri mesojedih; pH (polnega želodca) je pri mesojedih tudi 5x nižji kot pri rastlinojedih (pH mesojedcev 1, pri človeku 5); prav zaradi visoke kislosti bakterije in paraziti težko preživijo v želodcih mesojedih;
- jetra mesojedih so zmožna razgraditi vsaj 10-krat več sečne kisline, ki je stranski produkt presnove beljakovin, kot jetra rastlinojedih;
- mesojedi imajo kislo slino brez encima ptialina, potrebnega za presnovo škroba v sladkor, rastlinojedi bazično slino s ptialinom; živila mesojedih pač niso bogata s škrobom;
- prebavni trak mesojedih je relativno kratek; približno 3-kratnik dolžine trupa, pri rastlinojedih 12-kratnik; kratek prebavni trak hitreje izloči hitro razkrajajočo, pokvarljivo hrano; rastlinojedi imajo daljše prebavne sisteme za boljši izkoristek hranil;
- usta mesojedih ne vsebujejo žlez, potrebnih za presnovo semen in sadežev; rastlinojedi imajo dobro razvit sistem omenjenih žlez.

Gama je 9. okt 2018 ob 08:14 izjavil:

Ampak vseeno, borci za pravice živali oz. proti živinoreji so večinoma zelo ozkogledni
Rastlinske plantaže heroine / kokaina in ostalih drog ubijejo ogromno ljudi letno in zmanjšujejo produktivnost

Heroin/kokain nista hranili, kriminalna dejavnost, povezana s kultiviranjem, ni pogojena z veganstvom oz. vegetarijanstvom.

Gama je 9. okt 2018 ob 08:14 izjavil:

Gojenje rastline imenovane tobak, škoduje ljudem in nekaterim zmanjša življenjsko dobo

Gojenje tobaka ni ni pogojeno z veganstvom oz. vegetarijanstvom.

Gama je 9. okt 2018 ob 08:14 izjavil:

Živali se koljejo med sabo

To ni opravičilo/razlog za uživanje mesa pri ljudeh.

Gama je 9. okt 2018 ob 08:14 izjavil:

Masovna mučenja, posilstva, umori, toplogredni plini.

Pridelava mesa bolj toplogredno obremenjujete okolje kot npr. industrijska dejavnost.

Meso je droga, rastlinska živila, ki se jim naštel, niso. Ni znano, da bi npr. riž povzročal psihično, fizično odvisnost in/ali vseboval psihotropne snovi. Meso je hujša doga kot npr. kokain, ki baje ne povzroča fizične odvisnosti.

Kaj hudica si pa ti skadil? Jaz bi tudi...

Prebavni sistem človeka ni prilagojen uživanju mesa. Mesna 'kultura' se je širila/ utrjevala z razvojem tehnologije in rabo ognja:
- zobje mesojedcev so koničasti, priročni za trganje, čeljust se giblje vertikalno; horizontalno ter naprej-nazaj le malenkostno; zobje rastlinojedih so ploščasti in/ali sekajoči - priročni za grizenje/mletje živil rastlinskega izvora; gibanje čeljusti tudi levo-desno, naprej-nazaj;
- mesojedi hrano trgajo in goltajo neprežvečeno, rastlinojedi jo žvečimo;
- mesojedi imajo kremplje, rastlinojedi ne;
- HCl pri rastlinojedih je vsaj 10x šibkejša kot pri mesojedih; pH (polnega želodca) je pri mesojedih tudi 5x nižji kot pri rastlinojedih (pH mesojedcev 1, pri človeku 5); prav zaradi visoke kislosti bakterije in paraziti težko preživijo v želodcih mesojedih;
- jetra mesojedih so zmožna razgraditi vsaj 10-krat več sečne kisline, ki je stranski produkt presnove beljakovin, kot jetra rastlinojedih;
- mesojedi imajo kislo slino brez encima ptialina, potrebnega za presnovo škroba v sladkor, rastlinojedi bazično slino s ptialinom; živila mesojedih pač niso bogata s škrobom;
- prebavni trak mesojedih je relativno kratek; približno 3-kratnik dolžine trupa, pri rastlinojedih 12-kratnik; kratek prebavni trak hitreje izloči hitro razkrajajočo, pokvarljivo hrano; rastlinojedi imajo daljše prebavne sisteme za boljši izkoristek hranil;
- usta mesojedih ne vsebujejo žlez, potrebnih za presnovo semen in sadežev; rastlinojedi imajo dobro razvit sistem omenjenih žlez.

Prebavni sistem ljudi je prilagojen uzivanji mesa. Prebavni sistem ljudi je zelo slabo rpilagojen uzivanju rastlin, zato lahko kaj uporabnega odbimo samo iz plodov, vecino rastlin pa poserjemo. Rastlinojedci imajo zato specializirane prebavne sisteme, ki zmorejo prebaviit celulozo, ki predsatvlja najvecji delez rastlin glede na druge ogljikove hidrate, ki so glavni vir energije.
- zobje ljudi niso podbni rastlinojedcem.
- vsejedci imamo izbiro: hrano lahko zvecimo, ali jo pa goltamo. Vsak pocne kar hoce po lastni presoji.
- dej si duska s kremplji.
- koncetracija kisline je lahko visoka pri rastlinojedcih (panda), ali nizka pri mesojedcih (nekateri kiti) in ne pogojuje vrste hrane, ampak je precej odvisna od evolucijske poti posameznega organizma.
- jetra mesojedcev so predvsme prilagojena da ostranijo toksine iz mesa, ne pa toksinov iz rastlin. Zato se lahko mesojedci zelo hitro zastruoimo ce pojemo napacno rastlino, med tem ko se vecina rastlinojedcev ne bo zastrupila. Rastlinojedci hitreje podlezejo toksinom v mesu. Predvsem je spet odvisno od evolucijske poti ogranizma.
- amilaza (ptialin) v slini pomeni samo, da se lahko zacne presnova preprostih ogljikovih hidratov, kot je skrob. Rastlinojedci se ne prehranjujejo primarno s skrobom, ampak s celulozo.
- Ljudje imamo oba prebavna trakta, s tem da je rastlinojedski zelo slabo prilagojen in kaj vec od oresckov in sadja ne uspe prebaviti sploh. Mesni del pa dokaj ucinkovito prebavi zivila zivalskega izvora.
- Semena (mascobo in proteine) se ne prebavlja v ustih. Tudi rastlinojedci imajo zato specializirane dele prebavnih sistemov. Razen ce sem stejes tiste ki veckrat zbruhajo na pol prebavljeno hrano nazaj v usta, prezvecijo, in pogoltnejo nazaj za naslednji cikel? Tega ljudje praviloma ne pocnemo...

Ljudje nismo rastlinojedci. Vecino rastlin prebavimo zelo zelo slabo ali pa sploh ne.

gus5 je 8. okt 2018 ob 21:35 izjavil:

T-h-o-r je 8. okt 2018 ob 13:50 izjavil:

Izračuni so takšni, da nas 17 % prebivalstva izkorišča 80 % vseh svetovnih resursov (procent je pa samo pri mesu verjetno precej podoben). Lahko pa sam izračunaš, kaj bi bilo, če bi vsi razširili svojo konsumpcijo na našo raven.

Predvsem z masovno živinorejo tudi selektivno določamo, katera vrsta preživi. Med preostalimi pticami je na svetu 70 % rejnih, med sesalci je le še 4 % divjih vrst. Z rejo pa se večajo tudi obdelovalne površine za krmo.
Da bi siv distopični svet ostal fikcija, pa verjetno ne bo dovolj le spremeniti kaj jemo in kupujemo, temveč, med drugim, radikalno zmanjšati potrošnjo!

Mi vrjetno nekoliko bomo.

Definitivno pa bi rad videl, kako bomo to speljali, brez orng globalne drame:


PS. Vsakič ko vidim ta graf, dobim isti filing kot, da bi napovedali morebiten padec meteorita.
Even the best scenario is frightening.

Gama je 9. okt 2018 ob 10:41 izjavil:

No saj ni pomembno, če sam ne veš kaj piseš tako in tako ni pomembno.

Problem je, da ti nisi funkcionalno pismen. Jaz sem rekel, da ce zmanjsamo zivinorjejo, bo vec prostora za gojenje rastlin. To je 100% res. Ce imas v sodu 50 hrusk in 30 jabolk in vzames ven polovico hrusk, imas potem vec prostora za jabolka.

Gama je 9. okt 2018 ob 10:41 izjavil:

Zdej če bi gledal sirše in ne tako ozkogledno bi opazil da, se uporaba mesa po uporabniku iz leta v leto veča, kar pomeni da ljudje potrebujejo več živinoreje.

Ce kdo gleda stvari ozkogledno, potem si to ti. Poraba mesa se ne veca zato, ker bi po nekem cudezu ljudjo _morali_ jesti vec mesa. Poraba se veca zato, ker ga _lahko_ pojedo vec. Ce bi ga manj, ne bi bilo nobene skode. Meso je na jedilniku cloveka ze od pamtiveka ampak nikoli ga ni imel v taksnem izobilju in vedno ga je uzival precej manj predelanega, kot ga uziva zdaj.

Gama je 9. okt 2018 ob 10:41 izjavil:

Ni čudno da so vsi Indjski intelektulaci čedalje bolj razpršeni po svetu, med tem ko iz glave 80% Indijcev živi v revščini.

A ti dejansko verjames, da tebe meso dela pametnejsega?!

Gama je 9. okt 2018 ob 10:41 izjavil:

Drugač pa kar se tiče vsejedcev - Ljudje smo vsejedi ampak človek NI, vsaj jst ne, pa tudi ti ne če si vegeterijanec.

Ce si ti izbircna rit, ki nekaterih stvari ne je, potem to ne pomeni, da nisi vsejedec. Saj se ne pogovarjamo o tebi. Pogovarjamo se o vrsti in cloveska vrsta, Homo Sapiens sapiens, je vsejeda, pa ce se ti na glavo postavis.

Markoff je 9. okt 2018 ob 12:44 izjavil:

To je nek psevdofilozofski pojem, ki ga poljubno vstavimo v vsak problem, da ga ni potrebno zares reševati?

Gre za pojem iz Eriksonove teorije psihosocialnega razvoja.

antonija je 9. okt 2018 ob 12:47 izjavil:

Kaj hudica si pa ti skadil? Jaz bi tudi...

Zasvojenost z mesom je očitno bolj trdovratna kot druge zasvojenosti. Ne le, da meso-odvisnik zanika svojo odvisnost, tudi droge (mesa) ne prepozna kot droge.

antonija je 9. okt 2018 ob 12:47 izjavil:

koncetracija kisline je lahko visoka pri rastlinojedcih (panda)

Panda je medved, zver; pri njej še vedno prevladujejo morfološke, fiziološke specifike, značilne za mesojedce (kljub temu da se hrani z rastlinami). Kislost v njenem želodcu denimo, je dediščina njenih 'zverinskih' prednikov, kljub njenim spremenjenim prehrambnim navadam. In v tem malce spominja na človeka; tudi človek ima bio-opremo, podedovano od svojih rastlinojedih prednikov za presnovo hrane rastlinskega izvora. Mu pa šele uporaba tehnologije in ognja omogočata relativno ne-tvegano uživanje mesa.

antonija je 9. okt 2018 ob 12:47 izjavil:

Rastlinojedci se ne prehranjujejo primarno s skrobom, ampak s celulozo.

Povsem irelevantno, oboje rastlinskega izvora. Glavni vir ogljikovih hidratov pri človeku so še vedno živila rastlinskega izvora.

Gama je 10. okt 2018 ob 04:25 izjavil:

Povej eno ime nekoga ki je naredu neki dobrega za clovestvo in ne je mesa.

Kje pa začnem?

Isaac Newton? Benjamin Franklin? Nikola Tesla?

Gama je 10. okt 2018 ob 04:25 izjavil:

Jst pravim da negativno.

Ja, seveda, ker se motiš.

Neumnost. Vsi so brez mesa imeli manj zdravstvenih težav.

Tudi mnogi olimpijski medalisti so vegani in vegetarijanci.

Tudi Einstein je opustil meso, ker je popolnoma nepotrebno.

Gama je 10. okt 2018 ob 06:30 izjavil:

Isaac Newton je umrl 3 leta potem ko je nehal z uporabo mesa.

Če bi prej nehal, bi živel dlje.

gus5 je 9. okt 2018 ob 22:03 izjavil:

Zasvojenost z mesom je očitno bolj trdovratna kot druge zasvojenosti. Ne le, da meso-odvisnik zanika svojo odvisnost, tudi droge (mesa) ne prepozna kot droge.

Meso-odvisniku ni bil predstavljen argument da je meso droga, zato meso-ovdisnik ne bo kar na lepe oci verjel kompostarju. Se bo moral kompostar malo bolj potrudit in dat kaksen argument za svoje bevskanje.

gus5 je 9. okt 2018 ob 22:03 izjavil:

Panda je medved, zver; pri njej še vedno prevladujejo morfološke, fiziološke specifike, značilne za mesojedce (kljub temu da se hrani z rastlinami). Kislost v njenem želodcu denimo, je dediščina njenih 'zverinskih' prednikov, kljub njenim spremenjenim prehrambnim navadam. In v tem malce spominja na človeka; tudi človek ima bio-opremo, podedovano od svojih rastlinojedih prednikov za presnovo hrane rastlinskega izvora. Mu pa šele uporaba tehnologije in ognja omogočata relativno ne-tvegano uživanje mesa.

Panda je rastlinojedec. Prehranjuje se izkljucno z rastlinami. In postavlja tvoje nabijanje na laz.
Clovek je uzival meso od zmerom. Clovekovi evolucijski predniki so uzivali meso, njihovi predniki so uzivali meso. Pa noben od njih do danes ni uspel obvladati priziganja ognja razen homo sapiensa.

gus5 je 9. okt 2018 ob 22:03 izjavil:

Povsem irelevantno, oboje rastlinskega izvora. Glavni vir ogljikovih hidratov pri človeku so še vedno živila rastlinskega izvora.

Zelo relevantno, ampak se ne sklada s tvojim verovanjem.
Predvsem pa lahko ljudje komot zivijo brez vnosa ogljikovih hidratov (tako rastlinskih kot zivalskih), ceprav je ta praksa IMO enako debilna kot veganstvo ali vegetarjanstvo.

Ljudje nismo rastlinojedci.

Gama je 10. okt 2018 ob 04:25 izjavil:

Jst pravim da negativno.

Jest pa pravim, da nimas pojma. Pa jest mam bolj prav.

frudi je 10. okt 2018 ob 08:56 izjavil:

Kaj so jedli naši predniki in kaj jedo druge živali, je za nas danes relevantno ravno toliko, kot kako so se obnašali naši predniki in kako se obnašajo živali.

To da so se ribe skozi evolucijo razvile da lahko živijo v vodi je popolnoma brezpredmetno, isto da ljudje nimamo škrg. Za človeka je življenje pod vodo izjemno pozitivno saj ne obolevajo za hepatitisom.

Sem šel po tvoji logiki.

Naši predniki so se množično pobijali in posiljevali, zasužnjevali celotna plemena, mučili homoseksualce, žrtvovali otroke bogovom in še kaj hujšega. Druge živali se prav tako množično pobijajo med sabo, tekmovalni samci si eden drugemu pobijajo otroke, da lahko nato posilijo samico in zaplodijo lastne otroke, itd. Zgledovati se po naših prednikih in drugih živalih je v marsikaterem primeru povsem idiotsko.

Dandanes lahko velika večina ljudi, vsaj v razvitih delih sveta, povsem zdravo in brez problemov živi z uživanjem samo rastlinske hrane. Uživanje mesa in ostalih živalskih izdelkov je v tem primeru izključno stvar odločitve, ne pa nuje. S to odločitvijo pa pride tudi odgovornost za posledice odločitve, v tem primeru mučenje in usmrtitev desetin miljard živali vsako leto in masovno uničevanje okolja.
In potem so debilni tisti, ki se racionalno odločijo, da nočejo sodelovati pri tem?

In kje je ta tvoja napredna veganska civilizacija? Izključno v tvoji "pobijmo vse mesojedce" propagandi?

Veganizem ni nič drugega kot militantna religija, k sreči niste nevarni ker zaradi šibkosti še za petelina ne morete potegnt.

Aggressor je 10. okt 2018 ob 10:10 izjavil:

Obstajajo vegani, ki so ultramaratonci in ultratriatlonci.

Jaz vsak dan srečujem na fitnesu naturalce s 55cm obsegom bicepsa. Kar trdijo seveda nima nobenega stika z realnostjo, pri čemer moraš upoštevati še, da so militantni vegani pripravljeni "ubijati" za širjenje svoje krive vere, zakaj potem ne bi lagali?

antonija je 10. okt 2018 ob 08:21 izjavil:

Meso-odvisniku ni bil predstavljen argument da je meso droga

Med 'argumente' lahko umestiš hipoksantin in nekatere kisline… Hypoxanthine and other similar substances, such as inosinic acid and guanylic acid, are present in meat. They have a chemical structure similar to that of caffeine in coffee or the theobromine in cocoa, with similar effects. They are central nervous system stimulants. They are addictive.

… pa tudi železov kompleks hem. Menda je prav zaradi kompleksa hem ham-burger poslastica. Nekateri poizkusi kažejo, da so meso-odvisniki potešeni z vege-burgerjem, če mu je dodan hem (hem je v mesnih proizvodih, pridobiva pa se tudi na ne-krut način s fermentacijo kvasa).

antonija je 10. okt 2018 ob 08:21 izjavil:

Clovek je uzival meso od zmerom. Clovekovi evolucijski predniki so uzivali meso, njihovi predniki so uzivali meso. Pa noben od njih do danes ni uspel obvladati priziganja ognja razen homo sapiensa.

Človek (ne le h. sapiens sapiens, tudi h. erectus, h. habilis) ni užival mesa od vedno. Preprosto dejstvo: človek oz. njegovi šibki, pritlikavi, relativno počasni predniki brez orodja/orožja niso lovci, so kvečjemu plen. Plus: morfologija/anatomija človeka ni najbolj primerna za mesno prehranjevanje (trganje mesa, lomljenje kosti). Z izdelavo orodji so 'homo' lahko razrezali meso, občasno lovili malo divjad. H. habilis je bil vešč izdelovalec orodji, a nevešč lovec. Šele pokončni in fizično močnejši h. erectus je postal vešč lovec in je redno (t. j. odvisno od lovske sreče) užival meso. Poleg tega – uživanje surovega mesa je (bilo) za človeka tvegano, 'mesna kultura' pri človeku se razvije šele z začetkom rabe ognja (termična obdelava meso 'dezinficira' + poveča njegov energijski izkoristek). Na kratko, goloroki človek (brez orodji in rabe ognja) je obsojen predvsem na vege-prehranjevanje, takšnemu prehranjevanju je prilagojen tudi njegov organizem (mnogo bolj kot mesni prehrani). Tudi panda, kljub vege-prehranjevanju, ima še vedno mesnemu prehranjevanju prilagojeno morfologijo/anatomijo/ fiziologijo in ne vege-prehranjevanju prilagojeno. Pande se lahko hranijo s 'celulozo' le zato, ker imajo v prebavnem traktu velike kolonije bakterij Clostridium.

Zimonem je 10. okt 2018 ob 09:48 izjavil:

Treba je pogledati dejstva. Ne pa propagando veganov.

Očitno obstaja korelacija med zdravim, relativno dolgim življenjem in vege-prehranjevanjem. Substitution of plant protein for animal protein, especially that from processed red meat, was associated with lower mortality, suggesting the importance of protein source.

gus5 je 10. okt 2018 ob 17:09 izjavil:

Med 'argumente' lahko umestiš hipoksantin in nekatere kisline… Hypoxanthine and other similar substances, such as inosinic acid and guanylic acid, are present in meat. They have a chemical structure similar to that of caffeine in coffee or the theobromine in cocoa, with similar effects. They are central nervous system stimulants. They are addictive.

… pa tudi železov kompleks hem. Menda je prav zaradi kompleksa hem ham-burger poslastica. Nekateri poizkusi kažejo, da so meso-odvisniki potešeni z vege-burgerjem, če mu je dodan hem (hem je v mesnih proizvodih, pridobiva pa se tudi na ne-krut način s fermentacijo kvasa).

Se trudim na googlu najdet en link ki bi potrdil tvoje trditve in ki ni iz tabora vegi nazijev, pa ga ne najdem :(
Vse strani ki so vsaj malo kemijsko/bioloske ne omenjajo pojava odvisnosti pri hipoksantinu, prav tako ni nikjer kategoriziran kot droga. Predvsme pa "podobna struktura" ne pomeni prav dosti... Ampak kot si sam ugotovil imajo rastline takih snovi neprimerno vec, s tem da so tiste v rastlinah dejansko kategorizirane kot droge, veliko jih je prepovedanih in zlorablja se jih mnozicno. Od pamtiveka.
Sklepam da tudi v tvojem primeru, glede na to kaksne bucke valis po forumu.

Za hem pa kolikor berem pisejo tole: "Some producers of imitation foods (vegetarian in composition) use an accelerated heme synthesis process involving soy root leghemoglobin and yeast, adding the resulting heme to items such as veggie burger patties to give them the taste associated with meat.". Tako da imas prav: kompostarji ki zelijo jesti hrano z okusom, kupijo vege "burgerje" z okusom po mesu, samo da so brez mesa.

(offtopic)
Zakaj bi nekdo, ki ne je mesa (iz kateregakoli razloga, razen ce mu prepove zdravnik), hotel hrano, ki je cimboljsi priblizek mesne hrane? Vegi burgerji, vege hrenovke, vege snicli, itd.
Jaz snicel raje pojem kot snicel. Ne naredim iz njega solate, ne zmiksam ga v smoothie, ne zakamufliram ga v dodane zelevnjavne arome. Snicel.
Zakaj taka potreba po pakiranju fermentirane soje z okusom po mesu v jedi, ki spominjajo na mesne jedi in imajo "mesno" ime?
(/offtopic)

gus5 je 10. okt 2018 ob 17:09 izjavil:

Človek (ne le h. sapiens sapiens, tudi h. erectus, h. habilis) ni užival mesa od vedno. Preprosto dejstvo: človek oz. njegovi šibki, pritlikavi, relativno počasni predniki brez orodja/orožja niso lovci, so kvečjemu plen.

Clovek in njegovi predniki se jedli meso od vedno. Preprosto dejstvo: nasli so mrtvo zival ali ostanke plena vecjih zveri in jih lepo pobasali (cimhitreje, ker kot si ugotovil niso bili na vrhu prehranjevalne verige in so morlai jesti hitro da jih ne ujame kaksna vecja zverina). Posledicno so imeli prebavni sistem bolje prilagojen za prebavo surovega (in verjetno ze kar dobro postanega) mesa.

gus5 je 10. okt 2018 ob 17:09 izjavil:

Plus: morfologija/anatomija človeka ni najbolj primerna za mesno prehranjevanje (trganje mesa, lomljenje kosti). Z izdelavo orodji so 'homo' lahko razrezali meso, občasno lovili malo divjad. H. habilis je bil vešč izdelovalec orodji, a nevešč lovec. Šele pokončni in fizično močnejši h. erectus je postal vešč lovec in je redno (t. j. odvisno od lovske sreče) užival meso.

Plus: verjetno se nisi probal, ampak s cloveskimi zobmi se da kar dobro trgat surovo meso, tudi ce nimas noza. Ni ravno nek uzitkovni presezek kulinarike, ampak ce si lacen opicnjak je pa vec kot dovolj.

gus5 je 10. okt 2018 ob 17:09 izjavil:

Poleg tega – uživanje surovega mesa je (bilo) za človeka tvegano, 'mesna kultura' pri človeku se razvije šele z začetkom rabe ognja (termična obdelava meso 'dezinficira' + poveča njegov energijski izkoristek).

Youwhatnow? Termicna obdelava naredi meso bolj varno v primerih, ko se na njem nek patogen prevec razraste. To je bolj pomembno pri danasnji intenzivni pridelavi, kjer so zivali vedno na kupu in se patogeni hitro prenasajo. V divjini je tega veliko manj. Energijski izkoristek se pa pri mesu ne poveca kaj prevec, kvecjemu se zmanjsa.

gus5 je 10. okt 2018 ob 17:09 izjavil:

Na kratko, goloroki človek (brez orodji in rabe ognja) je obsojen predvsem na vege-prehranjevanje, takšnemu prehranjevanju je prilagojen tudi njegov organizem (mnogo bolj kot mesni prehrani).

Na kratko: goloroki clovek je obsojen da bo pojedle tisto kar bo nasel/ujel. Jelena ali divje svijne z golimi rokami verjetno ne bo ujel, manjse glodalce se pa z nekaj truda da. Manjse ptice ki ne letijo tudi. Tudi nekatere ribe se da. Pa tudi kaj vecjega ce je skupina uigrana.

gus5 je 10. okt 2018 ob 22:46 izjavil:

antonija je 10. okt 2018 ob 18:23 izjavil:

Za hem pa kolikor berem pisejo tole: "Some producers of imitation foods (vegetarian in composition) use an accelerated heme synthesis process involving soy root leghemoglobin and yeast, adding the resulting heme to items such as veggie burger patties to give them the taste associated with meat."

Jap, govor je o okusu po mesu oz. užitku, ki ga prinaša, ter posledično (psihološki) odvisnosti meso-odvisnikov. Če slednjim podtakneš vege-obrok, 'začinjen' s hemom, so potešeni v enaki meri, kot če bi dobili 'odmerek' mesa. Užitek – odvisnost – potešitev.

Bedarija. Noben kup speštane zelenjave ne more doseči istega efekta ne telo kot pravi zrezek. To blodijo samo vegani, ki sploh ne jejo mesa ampak vejo da je prešana solata z dodanimi E-ji enaka zrezku.

Gama je 11. okt 2018 ob 04:52 izjavil:

A lahko kdo pove kako zgledajo obroki vegijev oz. rastlinojedcev.

https://www.quora.com/What-did-the-Viet...

Gama je 11. okt 2018 ob 04:52 izjavil:

A lahko kdo pove kako zgledajo obroki vegijev oz. rastlinojedcev.

Zajtrk, Malica, Kosilo, Malica, Vecerja. Lepo prosim da zraven pripisete se vnos kalorij in s cem se ukvarjate vsakodnevno.

Ne kopirat z googla.

Za zajtrk krompir v oblicah, za dopoldansko malico krompir v kosih, za kosilo krompirjevi žganci, za popoldansko malico pražen krompir, za večerjo pa kar ostane. S tem poskrbijo za raznoliko prehrano tekom dneva.

Naopak, dokazano veganska prehrana povzroča povečano možnost za tesnobnost, depresijo in agresivnost.

Ravno tako je evidentna korelacija med uživanjem mesa in daljšo življenjsko dobo.

2019bosuper je 10. okt 2018 ob 23:02 izjavil:

Bedarija. Noben kup speštane zelenjave ne more doseči istega efekta ne telo kot pravi zrezek. To blodijo samo vegani, ki sploh ne jejo mesa ampak vejo da je prešana solata z dodanimi E-ji enaka zrezku.

O kaksnem efetu pa govoris? A pojes zrezek in dobis +10 invicibility aura? Al +5 agression? Al kej drucga?

Gama je 11. okt 2018 ob 04:52 izjavil:

A lahko kdo pove kako zgledajo obroki vegijev oz. rastlinojedcev.
Zajtrk, Malica, Kosilo, Malica, Vecerja. Lepo prosim da zraven pripisete se vnos kalorij in s cem se ukvarjate vsakodnevno.

Sestavljanje jedilnikov je v bistvu delo, ki ga nekateri ljudje opravljajo proti placilu. A zdaj mislis, da bodo zastonj podpirali tvoje neznanje in neizobraznost glede prehrane?

GupeM je 11. okt 2018 ob 09:16 izjavil:

Za zajtrk krompir v oblicah, za dopoldansko malico krompir v kosih, za kosilo krompirjevi žganci, za popoldansko malico pražen krompir, za večerjo pa kar ostane. S tem poskrbijo za raznoliko prehrano tekom dneva.

Neizobrazenost ni bla se nikol smesna.

Zimonem je 11. okt 2018 ob 10:02 izjavil:

Niti ne zgolj to. Krvne slike veganov kažejo preveliko vsebnost kalija in premajhno cinka in magnezija.

Sem preprican, da bos podal ustrezno povezavo na raziskavo, ki si jo opravil ali pa nehal nabijat v prazno.

Jaz bom danes pojedel pol piscanca za kosilo. Zraven solata in imam vse kar rabim.

Zimonem je 11. okt 2018 ob 10:06 izjavil:

O kaksnem efetu pa govoris? A pojes zrezek in dobis +10 invicibility aura? Al +5 agression? Al kej drucga?

Vse je objavleno v publikacijah. Poniglavosti nekoga, ki ni prerastel peskovnika pa ne bom podpiral. Pa tudi nesramen si.

Ne, nesramno je trditi nekaj brez ustrezne kredibilnosti.

Jaz vem, da je v publikacijah objavljeno to, da so vegani miljonkrat pametnejsi od ljudi, ki jedo meso. Tko pise. Zdej, jest ne morem pomagat, ce se potem tisti, ki jedo meso pocutijo inferiorne. Nisem jest kriv, preberte si publikacije.

GupeM je ravno ene toliko neveden kot ti. Zmenita se in pojdita enkrat v kakšno vegi restavracijo, ker so vajine izjave nevarne za vegetarjance na tem forumu. Da nekdo že zna pisati, pa še ni videl drugega na krožliku kot meso in krompir - za crknit smešno. :)

Sem mimo grede preletel tvojig zadnjih 100 prispevkov. Niti enega podatka nisi navedel. Pomankljivo znanje statistike je pa evidentno. Sicer od poštarja kaj drugega ne pričakujemo kot da raznaša čenče.

Kot palmovo olje in soja... Ne o okolju in mesu. Mesojede dežele se bolj nadzorovano množijo kot, dežele katere si tega ne morejo privoščit.

gus5 je 11. okt 2018 ob 18:42 izjavil:

Pri-/predelava mesa ter uživanje ne uničujejo le zdravja posameznikov, uničujejo okolje...

The researchers found a global shift to a "flexitarian" diet was needed to keep climate change even under 2C, let alone 1.5C. This flexitarian diet means the average world citizen needs to eat 75% less beef, 90% less pork and half the number of eggs, while tripling consumption of beans and pulses and quadrupling nuts and seeds.

Ljudje v jami brez elektrike in pc-ja po katerem bi klofali še bolj pripomorejo...