Brazilci bodo volili zgolj elektronsko

Aja, ker se ne da narediti zadeve varne in podvržene nadzoru.

Saj tudi ne moreš zagotoviti, da te ne zaklenejo v sobo in preprečijo, da bi šel volit s papirnatim listkom. Nevarnost za kaj takega je v primeru papirnatih volitev celo večja, ker se tako ustrahovanje lahko zgodi sistemsko - pred voliščem stojijo ljudje, ki beležijo, kdo je prišel, in te potem za vogalom pretepejo. Na volišču se moraš za povrhu še podpisati (anonimne volitve, a res?). Pri e-volitvah lahko zagotoviš večjo anonimnost.

Strah pred napredkom zna biti huda reč. Pred leti so bili v ZDA mnogi presenečeni, ko so izvedeli, da je pri strojnem štetju glasovnic 0,05% napaka, in so zahtevali ročno štetje. Potem so bili pa šokirani, ko so izvedeli, da je pri ročnem štetju 0,5% napaka (cifre si izmišljam, prave je mogoče zguglati - v glavnem, ročno štetje je manj natančno od strojnega).

Kako pa bodo volili ljudje iz falavel?

Pa favele so.

[D]emon je 14. jun 2018 ob 13:54 izjavil:

> Na volišču se moraš za povrhu še podpisati (anonimne volitve, a res?)

To, koga/kaj volis, je anonimno.

Povej to tistim v Sierra Leone, ki so jim uporniki sekali roke, ker so volili (vseeno koga).

Okapi je 14. jun 2018 ob 13:50 izjavil:

Saj tudi ne moreš zagotoviti, da te ne zaklenejo v sobo in preprečijo, da bi šel volit s papirnatim listkom.

Enako pri i-volitvah.

Okapi je 14. jun 2018 ob 13:50 izjavil:

Nevarnost za kaj takega je v primeru papirnatih volitev celo večja, ker se tako ustrahovanje lahko zgodi sistemsko - pred voliščem stojijo ljudje, ki beležijo, kdo je prišel, in te potem za vogalom pretepejo.

Pa vendar ne morejo vedeti, ali si volil, in kako. Lahko poskrbijo le, da ne boš volil. Je problem, ja.

Okapi je 14. jun 2018 ob 13:50 izjavil:

Na volišču se moraš za povrhu še podpisati (anonimne volitve, a res?). Pri e-volitvah lahko zagotoviš večjo anonimnost.

1. Ne, ni se ti treba podpisati.
2. Da, volilni imenik, ki se ponudi volivcu, da se podpiše, pri čemer lahko vidi, kdo drug je že glasoval, je problematičen z vidika formalne tajnosti volitev. To sem kritiziral že leta 2010. Letos sem prvič videl, da so na voliščih imeli kvazi-šablono (dva lista, s katerim so pokrili imenik "zgoraj" in "spodaj", nad in pod vrstico, kamor naj se volivec podpiše. Nerodno, in le delno učinkovito.

Okapi je 14. jun 2018 ob 13:50 izjavil:

Strah pred napredkom zna biti huda reč.

Če napredek ogroža svobodno volilno pravico, potem sem raje "ludist".

Okapi je 14. jun 2018 ob 13:50 izjavil:

Pred leti so bili v ZDA mnogi presenečeni, ko so izvedeli, da je pri strojnem štetju glasovnic 0,05% napaka, in so zahtevali ročno štetje. Potem so bili pa šokirani, ko so izvedeli, da je pri ročnem štetju 0,5% napaka (cifre si izmišljam, prave je
mogoče zguglati - v glavnem, ročno štetje je manj natančno od strojnega).

Elektronsko zbiranje glasov ima svoje težave tehnične narave. Internetne volitve imajo poleg teh težav še težavo nenadzorovanega volilnega okolja - torej poteka glasovanja do trenutka oddaje glasu.

Okapi je 14. jun 2018 ob 13:50 izjavil:

Nevarnost za kaj takega je v primeru papirnatih volitev celo večja, ker se tako ustrahovanje lahko zgodi sistemsko - pred voliščem stojijo ljudje, ki beležijo, kdo je prišel, in te potem za vogalom pretepejo.

K temule bi še nekaj dodal.

Ljudje, ki bi stali pred voliščem, in za vogalom pretepali, bi bilo na zunaj širše spoznavno, tako za volilno komisijo, kot za zunanje opazovalce in policijo.

Če ni zunanjih opazovalcev in policija ne reagira, imamo precej širši družbenopolitični problem, kot vprašanje modalitete volitev (beri Gregor P zgoraj).

Pri glasovanju iz kavča žal take kontrole nimamo.

Okapi je 14. jun 2018 ob 14:38 izjavil:

Za e-volitve tega ne vemo.

Seveda vemo.

Okapi je 14. jun 2018 ob 14:38 izjavil:

Izkušnje držav, kjer jih že imajo, so dobre.

Ne, niso. Omejene so.

Okapi je 14. jun 2018 ob 14:38 izjavil:

Če se bo izkazalo, da niso varne, poštene in anonimne, se še vedno lahko vrnemo na papir.

Drži, a na elektronske medije se lahko premaknemo le, ko zagotovimo, da so vsaj toliko varni, kot papirnate glasovnice - na bistvene pomisleke trenutno nisi dal nobenega smiselnega odgovora.

Mimogrede, v zvezi z Brazilijo. Tam ne volijo od doma, po internetu, ampak imajo e-volitve na voliščih.

Za razliko od papirnatih volitev, kjer še nikoli nihče ni goljufal, ne?
S papirnatimi volitvami je (zaradi goljufij, prirejanja rezultatov, ustrahovanja volivcev ...) na oblast prišlo že kar nekaj diktatorjev. Z e-volitvami še noben.

Jaz tako ali tako pravim, da bo prava demokracija šele, ko bodo volitve javne. Dokler se ljudje bojijo, da bi kdo izvedel, kako so volili, je z družbenim sistemom nekaj v osnovi narobe.

Okapi je 14. jun 2018 ob 21:46 izjavil:

Jaz tako ali tako pravim, da bo prava demokracija šele, ko bodo volitve javne. Dokler se ljudje bojijo, da bi kdo izvedel, kako so volili, je z družbenim sistemom nekaj v osnovi narobe.

Predlagam, da ostaneš pri biologiji. Če se misliš ukvarjati s politologijo, si pa najprej preštudiraj nekaj osnov in lep kos zgodovine.

Lep primer nedeljskega družboslovca imaš pri Matjažu Gamsu.

Verjamem, da so nekatere njegove ideje povsem na mestu. Ampak predstavi jih na tako butast način iz z uporabo takih izrazov, da človek samo gleda. Pri drugih stvareh pa določene raziskave in podatke gladko spregleda (verjetno jih niti ne pozna), ali pa stvari povsem napačno interpretira (predvideva, da bodo vsi trendi linearni v neskončnost).

Kot je rekel moj kolega - sicer inženir, enako kot Gams - za ukvarjanje z družboslovnimi problemi uporablja inženirski instrumentarij.

Če začne družboslovec bluziti o robotih (po navadi v stilu, ko Boston Dynamics prikaže kakšnega novega robota, kakšen nedeljski robotik potegne sklep, da nas Skynet čaka za vogalom in da je namen teh robotov, da nas vse pobijejo), se kar hitro vidi, da je to navadno bluzenje. Ko začne inženir bluzit o demografiji ali volilnem sistemu, pa večini ljudi to ni takoj očitno. Vseeno je oboje zgolj - bluzenje.