Novice » Znanost in tehnologija » Kitajska pokazala prenos s kvantno prepletenostjo na razdalji 1200 kilometrov
BigWhale ::
BigWhale :: danes, 19:14:37
Oba delca sta v superpoziciji ampak, ko pogledas enega izmed njiju, mu dolocis stanje. Ko pogledas se drugega mu prav tako dolocis stanje, ki je pa nujno nasprotno od prvega delca.
Drugemu delcu se stanje določi že ko pogledaš prvega in ne šele ko ga pogledaš (drugega)
A smo prepricani v to? A bi bilo mozno, da je tudi drugi delec v superpoziciji vse dokler ga ne pogledamo, potem se pa orientira tako kot mu narekuje 'zakon o prepletenosti'?
Saj iz prakticnega vidika je pravzaprav vseeno, ker ko delec pogledamo je tako orientian, kot smo pricakovali in kot mora biti.
BigWhale ::
Ne, ne, ne. Če jim hočeš sam dati info, potem nista več prepletena in ta info nikamor ne potuje.
Drugi delec dobi info samo, ko prvega prvič vržeš iz superpozicije, ampak takrat pade v čisto naključno stanje.
Kot bi pošiljal Morsejevo abecedo z naključno poslanimi črticami in pikami. Da se, ampak je neuporabno za nas. Zaenkrat.
Ja, to je tisto kar nam preprecuje, da bi kvantno prepletenost uporabili za komunikacijo. Hec je v tem, da tudi, ce bi se naucili kako v delec zapisati informacijo ga potem kvantno preplesti z drugim delcem, bi ta drug delec se vedno lahko odnesli nekam dalec samo s svetlobno hitrostjo. :)
Okapi ::
A je geslo informacija? Ker kvantno prepletenost lahko uporabiš za prenos gesel. Ko ti pogledaš svoje delce, ti generirajo geslo, ki ga uporabiš za šifriranje. To geslo se v hipu prenese tudi do prejemnika, ki ga mora samo pogledati (bodisi takoj, ali ko dobi tvoje šifrirano sporočilo).
reeves ::
BigWhale :: danes, 08:25:59
A smo prepricani v to? A bi bilo mozno, da je tudi drugi delec v superpoziciji vse dokler ga ne pogledamo, potem se pa orientira tako kot mu narekuje 'zakon o prepletenosti'?
Težko bi rekli, da smo prepričani. Prepričani smo, da vsak sistem teži k ravnovesju. Vemo pa tudi, da gre lahko tudi kaj drugače kot si zamišljamo. Če vzamemo npr. naše vesolje kot en sistem. Ustvarjeno je bilo po pravilih korelacije. Enaka količina materije in antimaterije, ki se med sabo izničita in ostane 0. Ravnovesje. Ampak mi smo še vedno tu. Zakaj? Kje je manjkajoča antimaterija? Tako, da po nekih pravilih bi moral delec takoj sprememiti stanje, vemo da včasih ne gre vse po planu (vsaj mislimo si tako), Heisenberg nam pa preprečuje, da bi lahko izvedeli kaj več. Baraba ;)
Zvezdica27 ::
če bi lahko preko tega prenesli geslo: instant na drug konec vesolja - pa prenesemo informacijo. Hitreje kot c.
Vsi dosedanji primeri, tkao moj s šahom, kot oniu gor s kockami, sploh ne prenašajo informacij. Nič ni šlo hitreje kot c. Primer s kockami ni pravi, ker vsaj zame, tale kvantna prepletenost predstavlja stanje, ki ga, če hočete, delca nosita s sabo od začetka. Ko enega meriš, mora drugi biti nasproten. To je od začetka.
No - če pa bi enega manipuliral, vgradil geslo in se to prenese na druega - to pa je hec. Ker gre hitreje kot c
So to naredili kitajci?
Nisem fizik...
zz
Vsi dosedanji primeri, tkao moj s šahom, kot oniu gor s kockami, sploh ne prenašajo informacij. Nič ni šlo hitreje kot c. Primer s kockami ni pravi, ker vsaj zame, tale kvantna prepletenost predstavlja stanje, ki ga, če hočete, delca nosita s sabo od začetka. Ko enega meriš, mora drugi biti nasproten. To je od začetka.
No - če pa bi enega manipuliral, vgradil geslo in se to prenese na druega - to pa je hec. Ker gre hitreje kot c
So to naredili kitajci?
Nisem fizik...
zz
MrStein ::
Niso. Šahovske figure so imeli. Pa še te so večinoma izgubili. :-)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Okapi ::
Saj geslo lahko tako preneseš. Najbolj preprost primer, z enim delcem in enobitnim geslom. Prepleteni delec pošlješ z Zemlje na Mars. Potem pogledaš svoj delec, ki pokaže recimo 1. Veš, da je delec na Marsu 0 in to uporabiš kot geslo. Oni na Marsu pogledajo svoj delec in izvedo geslo.
Namesto enega delca lahko uporabiš tisoč delcev in dobiš naključno generirano tisočbitno geslo, ki se poleg tega v trenutku prenese poljubno daleč.
Razlaga, ki ohranja omejitev na svetlobno hitrost je, da si informacijo (geslo) poslal že s samim pošiljanjem prepletenega delca, čeprav gesla še nihče ne pozna, ker nihče ni pomeril delcev (ne na Zemlji, ne na Marsu).
Namesto enega delca lahko uporabiš tisoč delcev in dobiš naključno generirano tisočbitno geslo, ki se poleg tega v trenutku prenese poljubno daleč.
Razlaga, ki ohranja omejitev na svetlobno hitrost je, da si informacijo (geslo) poslal že s samim pošiljanjem prepletenega delca, čeprav gesla še nihče ne pozna, ker nihče ni pomeril delcev (ne na Zemlji, ne na Marsu).
reeves ::
A je geslo informacija? Ker kvantno prepletenost lahko uporabiš za prenos gesel. Ko ti pogledaš svoje delce, ti generirajo geslo, ki ga uporabiš za šifriranje. To geslo se v hipu prenese tudi do prejemnika, ki ga mora samo pogledati (bodisi takoj, ali ko dobi tvoje šifrirano sporočilo).
Ja, naključna stanja lahko uporabiš kot ključ. S tem se ukvarja kvantna kriptografija. Ampak še vedno pa stvari, ki si jo šifriral ne moreš poslati hitreje od c
Zvezdica27 :: danes, 09:34:48
So to naredili kitajci?
Ne, oni so med klasično poslan ključ pomešali enega od prepletenih delcev, drugega pa so imeli sami. Če bi kdo brskal po ključu medtem ko potuje, bi delec padel v neko stanje. To bi opazili tudi Kitajci, ker bi tudi njihov delec padel v nasprotno stanje. Tukaj se pa zopet postavi vprašanje kako opazujejo delec, da vedo kdaj bo šel iz superpozicije. To moram še naštudirat, ko bo cajt
MrStein ::
Ne morejo. Zakaj nočete sprejeti razlage s šahovskimi figurami, ki vse razloži?
Eh eh...
Eh eh...
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Hair ::
Kdaj delca izgubita kvantno prepletenost? Ali sta delca še vedno prepletena, ko enega pomerimo? Predhodno je Okapi trdil, da spina delcu ne moremo poljubno obračati, ampak izgleda, da se da, celo na več različnih načinov:
https://www.physicsforums.com/threads/c...
https://physics.stackexchange.com/quest...
https://phys.org/news/2005-05-physicist...
Če torej na Zemlji pogledamo kocko, vidimo 6 (takrat vemo, da je na marsu 1), potem pa kocko na Zemlji obrnemo na 1 - ali se bo kocka na Marsu obrnila na 6, ali se ne bo? Ali tega morda še ne vemo?
https://www.physicsforums.com/threads/c...
https://physics.stackexchange.com/quest...
https://phys.org/news/2005-05-physicist...
Če torej na Zemlji pogledamo kocko, vidimo 6 (takrat vemo, da je na marsu 1), potem pa kocko na Zemlji obrnemo na 1 - ali se bo kocka na Marsu obrnila na 6, ali se ne bo? Ali tega morda še ne vemo?
Whenever people agree with me, I feel I must be wrong.
reeves ::
Kdaj delca izgubita kvantno prepletenost? Ali sta delca še vedno prepletena, ko enega pomerimo? Predhodno je Okapi trdil, da spina delcu ne moremo poljubno obračati, ampak izgleda, da se da, celo na več različnih načinov:
https://www.physicsforums.com/threads/c...
https://physics.stackexchange.com/quest...
https://phys.org/news/2005-05-physicist...
Če torej na Zemlji pogledamo kocko, vidimo 6 (takrat vemo, da je na marsu 1), potem pa kocko na Zemlji obrnemo na 1 - ali se bo kocka na Marsu obrnila na 6, ali se ne bo? Ali tega morda še ne vemo?
Prepletenost se konča, ko delec dobi stanje. Teh dveh delcev ne moremo zopet preplesti. Pravzaprav ne moremo nobenih dveh. Gre za en delec razdeljen na dva.
Kocka na Marsu je odvisna od kocke na Zemlji samo za prvi padec iz superpozicije, nato se prepletenost konča. Kasneje se kocka na Marsu ne bo več odzivala na spremembe stanja kocke na Zemlji
MrStein ::
Preberite razlago s šahovskimi figuricami, kolikokrat je pač potrebno.
Druge razlage ne bodo doprinesle nič, le zmedo. (in zato vem, da jih boste še milijon v temo privlekli...)
Druge razlage ne bodo doprinesle nič, le zmedo. (in zato vem, da jih boste še milijon v temo privlekli...)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
no comment ::
Okapi ::
Kdaj delca izgubita kvantno prepletenost? Ali sta delca še vedno prepletena, ko enega pomerimo? Predhodno je Okapi trdil, da spina delcu ne moremo poljubno obračati, ampak izgleda, da se da, celo na več različnih načinov:
https://www.physicsforums.com/threads/c...
https://physics.stackexchange.com/quest...
https://phys.org/news/2005-05-physicist...
Če torej na Zemlji pogledamo kocko, vidimo 6 (takrat vemo, da je na marsu 1), potem pa kocko na Zemlji obrnemo na 1 - ali se bo kocka na Marsu obrnila na 6, ali se ne bo? Ali tega morda še ne vemo?
Nisem rekel, da delcu ne moremo obrniti spina. Rekel sem, da kvantno prepletenemu paru tega ne moremo narediti, tako da bi še vedno ostala prepletena in bi se obračal tudi spin drugega delca.
Okapi ::
Mogoče moram dopolnit, da ne bo kakšnega nesporazuma - spin lahko obračaš tudi prepletenima delcema, ampak samo na slepo. Se pravi, veš, da se je obrnil spin, ampak ker ne veš, kakšen je bil prej, ne veš niti, kakšen je po obračanju. Ko enkrat izveš za spin enega delca (in posledično tudi za drugega), se prepletenost poruši in lahko obračaš samo še svoj delec, oni drugi ostane nespremenjen. IMHO.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
MrStein ::
no comment je izjavil:
Preberite razlago s šahovskimi figuricami, kolikokrat je pač potrebno.
Druge razlage ne bodo doprinesle nič, le zmedo. (in zato vem, da jih boste še milijon v temo privlekli...)
Žal šah ne pojasni vprašanj, ki jih ljudje sprašujejo.
Katera?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
FrRoSt ::
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
Kocka ::
Zvezdica27 je izjavil:
aaa... jasno. vse jasno.
zz
Meni tudi. Torej:
Prepletena delca sta mož in žena. Če mož umre, bo njegova žena [ki je na dopustu na drugi galaksiji] v trenutku postala vdova. Pri tem ni bila prenešena nobena informacija in ni ničesar potovalo hitreje od svetlobe.
Valentin ::
Zvezdica27 je izjavil:
aaa... jasno. vse jasno.
zz
Meni tudi. Torej:
Prepletena delca sta mož in žena. Če mož umre, bo njegova žena [ki je na dopustu na drugi galaksiji] v trenutku postala vdova. Pri tem ni bila prenešena nobena informacija in ni ničesar potovalo hitreje od svetlobe.
Pa bo to vedela ali ne ?
reeves ::
Zvezdica27 je izjavil:
aaa... jasno. vse jasno.
zz
Meni tudi. Torej:
Prepletena delca sta mož in žena. Če mož umre, bo njegova žena [ki je na dopustu na drugi galaksiji] v trenutku postala vdova. Pri tem ni bila prenešena nobena informacija in ni ničesar potovalo hitreje od svetlobe.
Ni ravno tako enostavno. Primer moža in žene govori o drugi stvari. Predstavljaj si, da je stanje "vdova" merljivo.
Ljubimec s katerim je žena na dopustu bo vedel, da je mož umrl. Zelo na grobo povedano.
Kocka ::
Ne more izvedeti hitreje, kot potuje sveloba. Po definiciji pa to postane takoj. In ne da se na takšen način (da bi, bog ne daj, streljal) pošiljati informacije.Vse se ujema.
a, me je že nekdo prehitel z odgovori...
a, me je že nekdo prehitel z odgovori...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Kocka ()
reeves ::
Ne more izvedeti hitreje, kot potuje sveloba. Po definiciji pa to postane takoj. In ne da se na takšen način (da bi, bog ne daj, streljal) pošiljati informacije.Vse se ujema.
Zakaj ne? Recimo, da je žena na dopustu 10 sv. let stran. Če mož umre danes, jutri pa ljubimec ženo "pomeri", če je vdova, bo že jutri izvedel, da je mož mrtev in ne šele čez 10 let.
Okapi ::
Če bi bila mož in žena kvantno prepletena, potem bi žena takoj izvedela, če je postala vdova.
FrRoSt ::
Če bi bila mož in žena kvantno prepletena, potem bi žena takoj izvedela, če je postala vdova.
NE.
Če bi bila mož in žena prepletena po kvantnem fenomenu in mož nekje na drugem koncu vesolja umre, to pomeni: beri: izhaja iz kvantne prepletenosti, da žena takoj "zaživi".
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
FrRoSt ::
Ne more izvedeti hitreje, kot potuje sveloba. Po definiciji pa to postane takoj. In ne da se na takšen način (da bi, bog ne daj, streljal) pošiljati informacije.Vse se ujema.
a, me je že nekdo prehitel z odgovori...
GLEJ.
Tukaj se fiziki zapletejo v okimoron.
Ker fenomen kvantne prepletenosti trdi, da sta delca (kvantno) povezana in ko bi na enega deloval s kladivom, bi se ta zaradi udarca kladiva "skrčil", njegov kvantno povezani dvojček na drugi strani pa bi se zaradi tega "raztegnil"!
In zdaj poskušajo rešiti ta kavelj22.
Ker, če teorem o kvantni prepletenosti res dopušča to možnost, potem to dejansko pomeni, da informacija potuje hitreje od c, se pravi je hipna. Tukaj bi v bistvu moral zatajiti čas! Zato enkrat govorijo o dveh delcih, naslednjič pa o enem, ki je na dveh različnih krajih. :)
TI, s fenomenom kvantne prepletenosti delci nosijo (vsebujejo) dejansko neke informacije, ki so (naj bi bile) neodvisne od časa in naj bi se dogodile v istem (realnem) času.
(Vendar je čas relativen. Čeravno človek tega ne opazi.)
TO vse je že vgrajeno že v samo definicijo teorema fenomena kvantne prepletenosti.
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
McMallar ::
Ne bo drzalo. Ce bi enega udaril s kladivom se ti superpozicija podere in drugi se ne raztegne. Vse kar kvantna prepletenost pravi je to, da ko enega pomeris tocno ves, kaksen je drugi. Dokler ne meris pa ne ves nic o nobenem. Se pravi, ne mores narediti para po svoji zelji in jih poslati ne vem kam.
Why can't a programmer tell the difference between Halloween and Christmas?
Because OCT31 = DEC25
Because OCT31 = DEC25
BigWhale ::
No, dejstvo je, da se ob tem, ko pomeris en delec, drugemu delcu doloci stanje. A sta se delca morala pogovarjati, da sta se to dogovorila je pa vprasanje. Ce sta se, potem se ne vemo kako sta se to zmenila. V drugem primeru pa lahko recemo, da sta se zmenila o svojih lastnostih ob nastanku. Kar je pa spet malenkost problematicno.
Prenos podatkov preko neke druge dimenzije, neka nova sila/delec, ki je hitrejsi od svetlobe, ali pa dolocanje delcev ob nastanku? Sranje. :D
Prenos podatkov preko neke druge dimenzije, neka nova sila/delec, ki je hitrejsi od svetlobe, ali pa dolocanje delcev ob nastanku? Sranje. :D
reeves ::
Primer moža in žene je bil uporabljen za druge stvari in ni najbolj primeren za primerjavo o našem vprašanju. Dejansko bi žena res zaživela, ker mora iti v obratno stanje, ampak glavno vprašanje je kdaj. Primeri s šahom in kockami so boljši.
@McMallar ne bo držalo. Drugi delec se postavi v obratno stanje (raztegne) in hkrati se superpozicija podre.
@McMallar ne bo držalo. Drugi delec se postavi v obratno stanje (raztegne) in hkrati se superpozicija podre.
McMallar ::
@reeves: po tvoji razlagi delcu lahko tudi dolocim spin, ki se prenese na drugi delec preden se superpozicija podre. Ampak to je bilo ze receno, da se ne da, zato tudi dvomim o tem primeru s kladivom.
Why can't a programmer tell the difference between Halloween and Christmas?
Because OCT31 = DEC25
Because OCT31 = DEC25
reeves ::
@reeves: po tvoji razlagi delcu lahko tudi dolocim spin, ki se prenese na drugi delec preden se superpozicija podre. Ampak to je bilo ze receno, da se ne da, zato tudi dvomim o tem primeru s kladivom.
Narobe razumeš mojo razlago. Nikjer nisem trdil tega. Nasprotno, že ves čas govorimo, da iz superpozicije pade delec v naključno stanje, njegov dvojček pa v obratno. Beri temo od začetka
aycabron ::
Kako je to uporabno za kriptografijo?
A ni treba met za le-to dve dolgi praštevili?
Random n bitno število pa ni pogosto praštevilo.
A ni treba met za le-to dve dolgi praštevili?
Random n bitno število pa ni pogosto praštevilo.
MrStein ::
Ne rabi biti praštevilo.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
McMallar ::
@reeves: po tvoji razlagi delcu lahko tudi dolocim spin, ki se prenese na drugi delec preden se superpozicija podre. Ampak to je bilo ze receno, da se ne da, zato tudi dvomim o tem primeru s kladivom.
Narobe razumeš mojo razlago. Nikjer nisem trdil tega. Nasprotno, že ves čas govorimo, da iz superpozicije pade delec v naključno stanje, njegov dvojček pa v obratno. Beri temo od začetka
Spremljam temo od zacetka. Kot je bilo ze veckrat receno (in pojasnjeno z kockami in sahovskimi figurami), razumem razlago ko delec opazujemo. Kar me je zmotilo pri tvojem komentarju je fizicen vpliv na delec ki naj bi se prenesel na drugega. Recimo v primeru, da ce bi se en delec skrcil bi se drugi povecal. Se pravi bi po tej logiki lahko delcu dodali (ali odvzeli) naboj in bi se drugi delec kontra nabil.
Why can't a programmer tell the difference between Halloween and Christmas?
Because OCT31 = DEC25
Because OCT31 = DEC25
imagodei ::
No, dejstvo je, da se ob tem, ko pomeris en delec, drugemu delcu doloci stanje. A sta se delca morala pogovarjati, da sta se to dogovorila je pa vprasanje. Ce sta se, potem se ne vemo kako sta se to zmenila. V drugem primeru pa lahko recemo, da sta se zmenila o svojih lastnostih ob nastanku. Kar je pa spet malenkost problematicno.
Prenos podatkov preko neke druge dimenzije, neka nova sila/delec, ki je hitrejsi od svetlobe, ali pa dolocanje delcev ob nastanku? Sranje. :D
Programerji Matrice so optimizirali simulacijo in uvedli določene poenostavitve. Rezultat je QM, mi se pa po glavi tolčemo...
- Hoc est qui sumus -
reeves ::
@reeves: po tvoji razlagi delcu lahko tudi dolocim spin, ki se prenese na drugi delec preden se superpozicija podre. Ampak to je bilo ze receno, da se ne da, zato tudi dvomim o tem primeru s kladivom.
Narobe razumeš mojo razlago. Nikjer nisem trdil tega. Nasprotno, že ves čas govorimo, da iz superpozicije pade delec v naključno stanje, njegov dvojček pa v obratno. Beri temo od začetka
Spremljam temo od zacetka. Kot je bilo ze veckrat receno (in pojasnjeno z kockami in sahovskimi figurami), razumem razlago ko delec opazujemo. Kar me je zmotilo pri tvojem komentarju je fizicen vpliv na delec ki naj bi se prenesel na drugega. Recimo v primeru, da ce bi se en delec skrcil bi se drugi povecal. Se pravi bi po tej logiki lahko delcu dodali (ali odvzeli) naboj in bi se drugi delec kontra nabil.
Kakšen fizični vpliv??? Če si res vse prebral, bi vedel, da govorimo v prispodobah. Tolčenje s kladivom je prispodoba za določitev stanja. Drugi delec se odzove. Brez fizičnega vpliva.
Dvomim, da si vse prebral, ker je bilo jasno napisano kako in kaj.
reeves :: včeraj, 14:37:33
Kocka na Marsu je odvisna od kocke na Zemlji samo za prvi padec iz superpozicije, nato se prepletenost konča. Kasneje se kocka na Marsu ne bo več odzivala na spremembe stanja kocke na Zemlji
McMallar ::
Cakaj malo. Tu ljudje govorijo o spremembi spina (vpliv na delec) in ti omenis kladivo. Kako naj vem, da mislis v prispodobah? Mogoce pa je bil problem res v tem, da sem temo prebral...
Why can't a programmer tell the difference between Halloween and Christmas?
Because OCT31 = DEC25
Because OCT31 = DEC25
reeves ::
Cakaj malo. Tu ljudje govorijo o spremembi spina (vpliv na delec) in ti omenis kladivo. Kako naj vem, da mislis v prispodobah? Mogoce pa je bil problem res v tem, da sem temo prebral...
Poglej. Pri tako kompleksni temi je pomembno, da se prebere vsak post počasi, črko po črko.
Ko boš to storil, boš tudi ugotovil, da je kladivo prvi omenil @FrRoSt, jaz pa sem se samo prilagodil in poskušal razložiti na njegov način (kladivo).
FrRoSt :: danes, 11:12:44
Kocka je včeraj ob 22:39:10 izjavil:
Ne more izvedeti hitreje, kot potuje sveloba. Po definiciji pa to postane takoj. In ne da se na takšen način (da bi, bog ne daj, streljal) pošiljati informacije.Vse se ujema.
a, me je že nekdo prehitel z odgovori...
GLEJ. :O
Tukaj se fiziki zapletejo v okimoron. 8-)
Ker fenomen kvantne prepletenosti trdi, da sta delca (kvantno) povezana in ko bi na enega deloval s kladivom, bi se ta zaradi udarca kladiva "skrčil", njegov kvantno povezani dvojček na drugi strani pa bi se zaradi tega "raztegnil"! 8-O
In zdaj poskušajo rešiti ta kavelj22. :))
Ker, če teorem o kvantni prepletenosti res dopušča to možnost, potem to dejansko pomeni, da informacija potuje hitreje od c, se pravi je hipna. Tukaj bi v bistvu moral zatajiti čas! Zato enkrat govorijo o dveh delcih, naslednjič pa o enem, ki je na dveh različnih krajih. :)
TI, s fenomenom kvantne prepletenosti delci nosijo (vsebujejo) dejansko neke informacije, ki so (naj bi bile) neodvisne od časa in naj bi se dogodile v istem (realnem) času.
(Vendar je čas relativen. Čeravno človek tega ne opazi.)
TO vse je že vgrajeno že v samo definicijo teorema fenomena kvantne prepletenosti. 8-O
Res, preberi temo in bo takoj jasno, da gre za prispodobe. Vsi ostali so očitno razumeli.
Okapi ::
Na delec lahko vplivaš na slepo, ali tako, da veš, kaj delaš. V prvem primeru spreminjaš spin, ampak ne veš iz katerega v katerega. Prepletenemu delcu se prav tako spreminja spin (in ravno tako ne veš, iz katerega v katerega, veš samo, da je obraten od tvojega). Če to drži (nisem 100%), mora biti med delcema neka skrivnostna povezava na daljavo, ker v tem primeru ne drži hipoteza, da imata oba delca določeno svoje stanje že ob nastanku, preden enega pošlješ daleč stran.
Ko svoj delec pomeriš in ugotoviš, kakšen spin ima (tvoj delec in oni drugi, prepleteni, daleč stran), pa podreš prepletenost. Potem lahko vplivaš samo še na svoj delec.
Ko svoj delec pomeriš in ugotoviš, kakšen spin ima (tvoj delec in oni drugi, prepleteni, daleč stran), pa podreš prepletenost. Potem lahko vplivaš samo še na svoj delec.
BigWhale ::
Ne, ne mores spremeniti spina delcu katerega se nisi pogledal. Torej, lahko to naredis ampak zraven se porusis prepletenost.
https://www.quora.com/If-two-particles-...
https://www.quora.com/If-two-particles-...
Zvezdica27 ::
jasno je, da napačno razumem. Isto kot Einstein. Zdaj bolje razumem tole, a še vedno ne dovolj.
zz
zz
Unilseptij ::
Tvegam še en primer... Recimo, da pri "anihilaciji" dveh fotonov nastaneta nabit delec in njegov antidelec. Vsak odleti v svojo smer, vendar pa ne vemo, kam je odletel kateri. Dokler zadeve ne pomerimo, je stanje teh dveh delcev superpozicija stanja, ko v levo leti delec, v desno pa antidelec, in stanja, ko je ravno obratno. Dokler ne pomerimo ne vemo, kje bo kateri, ker to stanje enostavno ni določeno. Ko pomerimo, na levi recimo izmerimo delec in takoj vemo (in tudi izmerimo s 100% ponovljivostjo), da v imamo v takem primeru na desni antidelec. Lahko pa bi z enako verjetnostjo izmerili tudi obratno (kar dejansko izmerimo v polovici primerov). Bistvo je, da vedno, ko na eni strani nekaj izmerimo, na drugi izmerimo ravno obratno, s 100% zanesljivostjo. Drugače seveda na more biti zaradi osnovnih fizikalnih načel (ohranitve naboja, vrtilne količine, itd.). Temu rečemo prepletenost.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Unilseptij ()
FrRoSt ::
Unilseptij je izjavil:
Tvegam še en primer... Recimo, da pri "anihilaciji" dveh fotonov nastaneta nabit delec in njegov antidelec. Vsak odleti v svojo smer, vendar pa ne vemo, kam je odletel kateri. Dokler zadeve ne pomerimo, je stanje teh dveh delcev superpozicija stanja, ko v levo leti delec, v desno pa antidelec, in stanja, ko je ravno obratno. Dokler ne pomerimo ne vemo, kje bo kateri, ker to stanje enostavno ni določeno. Ko pomerimo, na levi recimo izmerimo delec in takoj vemo (in tudi izmerimo s 100% ponovljivostjo), da v imamo v takem primeru na desni antidelec. Lahko pa bi z enako verjetnostjo izmerili tudi obratno (kar dejansko izmerimo v polovici primerov). Bistvo je, da vedno, ko na eni strani nekaj izmerimo, na drugi izmerimo ravno obratno, s 100% zanesljivostjo. Drugače seveda na more biti zaradi osnovnih fizikalnih načel (ohranitve naboja, vrtilne količine, itd.). Temu rečemo prepletenost.
Dober primer. :)
Pričakujem zanimive odgovore. :))
Jaz se ga lotim jutri. Morda bo pa komu uspelo.
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
FrRoSt ::
Na delec lahko vplivaš na slepo, ali tako, da veš, kaj delaš. V prvem primeru spreminjaš spin, ampak ne veš iz katerega v katerega. Prepletenemu delcu se prav tako spreminja spin (in ravno tako ne veš, iz katerega v katerega, veš samo, da je obraten od tvojega). Če to drži (nisem 100%), mora biti med delcema neka skrivnostna povezava na daljavo, ker v tem primeru ne drži hipoteza, da imata oba delca določeno svoje stanje že ob nastanku, preden enega pošlješ daleč stran.
Ko svoj delec pomeriš in ugotoviš, kakšen spin ima (tvoj delec in oni drugi, prepleteni, daleč stran), pa podreš prepletenost. Potem lahko vplivaš samo še na svoj delec.
Prvi dve vrstici sta navadna megla. :)
Tale zadeva:
Če to drži (nisem 100%), mora biti med delcema neka skrivnostna povezava na daljavo, ker v tem primeru ne drži hipoteza, da imata oba delca določeno svoje stanje že ob nastanku, preden enega pošlješ daleč stran.
po mojem IMHO, če zadeva drži, nakazuje in postavlja teoretične osnove za časovno črvino, kjer naj bi se (relativni) čas močno skrčil in bi te poslal - oziroma bi pristal v nekem zanimivem (realnem) prostoru. :)
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
reeves ::
Unilseptij je izjavil:
Tvegam še en primer... Recimo, da pri "anihilaciji" dveh fotonov nastaneta nabit delec in njegov antidelec. Vsak odleti v svojo smer, vendar pa ne vemo, kam je odletel kateri. Dokler zadeve ne pomerimo, je stanje teh dveh delcev superpozicija stanja, ko v levo leti delec, v desno pa antidelec, in stanja, ko je ravno obratno. Dokler ne pomerimo ne vemo, kje bo kateri, ker to stanje enostavno ni določeno. Ko pomerimo, na levi recimo izmerimo delec in takoj vemo (in tudi izmerimo s 100% ponovljivostjo), da v imamo v takem primeru na desni antidelec. Lahko pa bi z enako verjetnostjo izmerili tudi obratno (kar dejansko izmerimo v polovici primerov). Bistvo je, da vedno, ko na eni strani nekaj izmerimo, na drugi izmerimo ravno obratno, s 100% zanesljivostjo. Drugače seveda na more biti zaradi osnovnih fizikalnih načel (ohranitve naboja, vrtilne količine, itd.). Temu rečemo prepletenost.
Anihilacija je trk delca in antidelca. Če se zaletita npr. pozitron in elektron dobimo 2 fotona. Ti najverjetneje misliš na trkanje delcev (collision). CERN npr. kjer ustvarjajo antidelce.
Kar se tiče merjenja je res, ampak je še veliko vmes. Za antidelce in delce zagotovo velja princip lokalnosti, medtem, ko za prepletene delce obstaja dvom.
Glede osnovnih fizikalnih načel imaš prav, vendar to ni prepletenost, temveč kvantna korelacija. O tem govori tudi Bellov teorem. Da imata dva delca že ob nastanku določeno stanje, ki sta si nasprotni, da je vse v ravnovesju.
Prepletenost je pa odnos oz. povezava med tema dvema delcema.
reeves ::
FrRoSt :: danes, 22:56:25
po mojem IMHO, če zadeva drži, nakazuje in postavlja teoretične osnove za časovno črvino, kjer naj bi se (relativni) čas močno skrčil in bi te poslal - oziroma bi pristal v nekem zanimivem (realnem) prostoru. :)
Se popolnoma strinjam in pričakujem, da bo prej ali slej v kvantni fiziki dobila svoj pomen tudi časovna dimenzija.
FrRoSt ::
Ne bo drzalo. Ce bi enega udaril s kladivom se ti superpozicija podere in drugi se ne raztegne. Vse kar kvantna prepletenost pravi je to, da ko enega pomeris tocno ves, kaksen je drugi. Dokler ne meris pa ne ves nic o nobenem. Se pravi, ne mores narediti para po svoji zelji in jih poslati ne vem kam.
Saj tole o meritvi in udarcem s kladivom so ti že razložili in že razumeš, predvidevam!? :)
Vseeno je tvoja izjava zanimiva, pomenljiva in poučna. Preberi jo od zadaj naprej!
Zadnji stavek je popolna negacija fenomena kvantne prepletenosti. :)
Morda res ne moreš narediti para po svoji želji. Lahko pa narediš, npr. kakšen par, če, ko ... ti zadeva to dopušča.
In Bellov teorem pravi - trdi ravno TO! Da ti (načeloma) lahko ustvariš, iztisneš, izsiliš, ... , zmanipuliraš, .... ali karkoli že iz delca dva nasprotna poddelca, ki sta si enaka, po (vsaj) eni komponenti (spremenjivki) pa sta si nasprotna. npr. ... imata nasprotni spin.
Ali belov teorem drži, kako drži in pod kakšnimi pogoji drži!? :) Ali zakaj ne drži in kaj drugega je pravilno!? :)
To so pa vprašanja za NOBEL nagrajenca in morda celo naslednika Alberta.
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
FrRoSt ::
FrRoSt :: danes, 22:56:25
po mojem IMHO, če zadeva drži, nakazuje in postavlja teoretične osnove za časovno črvino, kjer naj bi se (relativni) čas močno skrčil in bi te poslal - oziroma bi pristal v nekem zanimivem (realnem) prostoru. :)
Se popolnoma strinjam in pričakujem, da bo prej ali slej v kvantni fiziki dobila svoj pomen tudi časovna dimenzija.
Saj jaz nisem kakšen kvantni in fizikalni izvedenec, bolj nekako laik , samo kot jaz to razumem, čas že dolgo je dimenzija v fiziki. :)
Je pa to bolj tako. Zanimiv je tisti del, kjer se ta dimenzija (čas) lahko zgosti in kje razredči, ali upočasni. :)
In predvsem kakšna enačba. Ki bi določala gostoto tega (relativnega) časa. :))
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
FrRoSt ::
Kako je to uporabno za kriptografijo?
A ni treba met za le-to dve dolgi praštevili?
Random n bitno število pa ni pogosto praštevilo.
Še dobro, da mi ni nekdo privlekel pi ali n-ti del pi-ja v zadevo. :)
Šalo na stran.
Dajmo tole kriptografijo na stran. OBČUTEK imam, da zadevo samo zaplete. Marsikoga spelje na napačna pota in potem ga zagrabijo halucinacije. In čudni primeri. :))
Morda se vrnemo k temu kasneje. Za zdaj pa recimo, da ne bo spet zmede in mešanja o prenosu informacije, podatkov in vsega ostalega v Bellov teorem, sprejmimo in poenostavimo zadevo tako, da je bil zraven poslanega sporočila samo neki dodatek - na osnovi neke občutljive funkcije, ki razkrije, ali je kdo šaril po poslanem sporočilu ali ne. :))
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Kitajska pokazala prenos s kvantno prepletenostjo na razdalji 1200 kilometrov (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 41009 (34416) | FrRoSt |
» | Kvantna prepletenostOddelek: Znanost in tehnologija | 4306 (3998) | Egidij88 |
» | kvantna prepletenostOddelek: Znanost in tehnologija | 2558 (1613) | Fave |
» | Največji fiziki 20. stoletja sedaj v barvah!Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 13206 (9520) | Jst |
» | Taščica lahko vzdržuje kvantno prepletenost dlje kot najbolje opremljeni laboratorijiOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 10887 (7970) | Jst |