» »

IBM odkril tehnologijo, ki obljublja tisočkrat večje diske

IBM odkril tehnologijo, ki obljublja tisočkrat večje diske

Nature - IBM je v praksi demonstriral koncept, ki bi v prihodnosti lahko prinesel diske s tisočkrat večjo kapaciteto. Uspeli so obdržati magnetizacijo enega samega atoma, kar je tudi najmanjši mogoč delec, ki ga v disku teoretično lahko uporabimo za hranjenje podatkov. O odkritju pišejo v reviji Nature, kar dokazuje, da je preboj zaenkrat še zelo akademski, a po drugi strani, da ima resen potencial.

Trenutna magnetna zrnca na ploščah diskov so velika nekaj milijonov atomov, kar je že zelo malo. Manjša kot so, bolj so občutljiva na motnje iz okolice in termični šum. Nove tehnologije zapisa, ki so že komercialno uporabne, zato uporabljajo različne trike, kako obdržati magnetizacijo zrnc zanesljivo, hkrati pa na diske stlačiti čim več podatkov.

Zato so novi rezultati, ki jih je IBM predstavil, zelo pomembni. Sestavili so napravo, ki zmore shraniti 2 bita podatkov. To je res malo, a po drugi strani jo sestavljata dva atoma. Pred petimi leti so za zapis enega bita potrebovali vsaj 12 atomov. To pot so uporabili atom holmija, ki je pri 5 K (-268 °C) sedel na površini iz magnezijevega oksida. Vidimo, da to niso ravno vsakdanji delovni pogoji, a tudi diski ne bodo imeli enega atoma na bit. Že če uspemo velikost zrnc zmanjšati za velikostni razred (torej na nekaj sto tisoč na bit), smo dosegli veliko. Holmij je bil že od nekdaj obetaven kandidat, ker ima močan in obstojen spin. Raziskovalci so že leta 2013 pokazali, da lahko spin holmija ohranimo nespremenjen 10 minut. Pri običajnih elementih se spin obrne v nekaj sto nanosekundah, zato potrebujemo velika magnetna zrnca. Sedaj so s presevnim elektronskim mikroskopom atomu holmija določili spin, ki je ostal nespremenjen več ur in ga je bilo mogoče prebrati. To je bila doslej težava holmija, ker je bilo težko dobiti podatke, saj so atomi šibko interagirali z okolico.

To pa še ni vse, bi dejali v televizijski prodaji. Pri tej tehnologiji gre v bistvu za nategovanje obstoječe logike magnetnega shranjevanja podatkov do skrajnosti. Morda pa bo prihodnost popolnoma drugačna. Že lani so v EPFL pokazali (tudi v Nature), da lahko en atom shrani kilobit informacije. Če atome primerno razporedimo v mrežo, potem podatke shranjujemo kot njihovo pozicijo, kar prinaša bistveno več možnosti. A tudi tu za zdaj potrebujemo temperature blizu absolutne ničle, za nameček pa je ta tehnologija popolnoma nezdružljiva s trenutno logiko elektronskega računalništva. A tudi elektronski računalnik je bil svoj čas nezdružljiv z abakom.

21 komentarjev

dexterboy ::

Lepa novica za hrčke, ki nikoli nič ne brišem(j)o 8-)
Saj če pogledamo že sedaj, današnji diski reda 6-8-10 TB omogočajo kar nekaj shrambe.
Le še na cenovno sfero raje se morajo spustiti....
Pa še eno vprašanje se mi je porajalo; kako je z branjem in zapisovanjem na takšnih diskih? Razumem, da je to še vse akademska sfera, ampak, če hipotetično vzamemo, da imaš disk velikosti 20 TB in je hitrost branja 150 MB/s, pomeni, da lahko dosežemo višjo hitrost zgolj z raid poljem?
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.

SeMiNeSanja ::

Potem bom pa še malo počakal z nakupom novega diska 8-O

Že pri današnjih teraajtnih diskih vsi vzdrževalni posegi traaaaaaaaajajo, kaj bo šele pri tej generaciji diskov? Ga boš dal formatirat, pa čez en teden preveril, če je format že kje blizu koncu? Enako error chcking, rebildanje raid diska,....
Stvari, ki so včasih trajale največ uro, postajajo dolgotrajni proceji s temi megalomanskimi diski.

Kako že pravijo tisti, ki imajo male? Ni vse v velikosti!

nikolahodin ::

So ze ven prisli hddji z kapaciteto 12 tb in 14 tb. Naslednje leto pa naj bi ven prisli diski z 16 in 18 tb kapacitete.

D3m0r4l1z3d ::

1000x večje? To bo pa celo poslopje zavzelo.
ETN Wallet addr.: etnkGuvhDzR7Dh8us4e69VStubGbmQHrh5pe2fnpNDhEhX5
A1nCWrFBMK2NmkycgVN4sAwhvY8YyNNbF6KUSJyFZ99QKU8phCn
Cryptopia ref. link: https://www.cryptopia.co.nz/Register?referrer=Anymalus

WarpedGone ::

Kaj pa random access time?
/me ducks and hides ...

Povečevanje kapacitete HDD bo vse bolj akademsko brez realne vrednosti. Ne me dolgočasit z 200 IOPSi terabajtnih diskov....
Zbogom in hvala za vse ribe

Dr_M ::

Podatkovni nosilci, baterije, revolucije velike. Ampak v casu nasega zivljenja? Nope. Vsako leto po nekaj % gor.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.

Okapi ::

Od 20 megabajtov v mojem prvem peceju, do 2 terabajtov (100.000x več), je šlo hitro. Potem se je pa ustavilo.

          ::

Okapi je izjavil:

Od 20 megabajtov v mojem prvem peceju, do 2 terabajtov (100.000x več), je šlo hitro. Potem se je pa ustavilo.


Wau, si si pa privoščil! A nista bila včasih na XT-jih že dve 360KB disketni enoti luksuz?

Truga ::

Okapi je izjavil:

Od 20 megabajtov v mojem prvem peceju, do 2 terabajtov (100.000x več), je šlo hitro. Potem se je pa ustavilo.

Nah, flash kr dobro napreduje. Najvecji SSDji so ze vecji od najvecjih HDDjev, in pri tem neprimerno hitrejsi.

HDD gre na odpad zgodovine do 2020, ko ga bo SSD prehitel tudi po ceni glede na velikost.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Truga ()

BT52 ::

Teoreticno zakon o nepovratnosti definitvno preferira ssdje. Jaz se grem stavit, da bo čez 10 let ssd prisel v server market. Cena pa bo prakicno zastonj. Hdd pisanje pa z ure vecanjem gostote postaja vedno dražje in potratno. Ne vidim izhoda za hdd, razen v par ekstremnih primerih, ki jih še sam ne vidim.

Jst ::

Kupiš Drobo (NAS) in ko crkne en disk, ga zamenjaš z drugim, ni nujno enako velikim. Potem pa naj še teden premetava podatke, dostop/hitrost ne trpi. Splača se investirati v malo dražji NAS, kot je Drobo, ker ima tudi "Hot Data Caching", kamor vtakneš SSD in tako pohitriš pisanje, deloma tudi branje. V mojem so trenutno 500GB SSD, 2x1GB, 2x3TB in prostor za še enega. Ko bom videl kakšno akcijo 6GB, gre en 1GB ven. Če kaj crkne, ni problema.

Če ne bodo rešili težav z SSDji, bodo HDDji ostali še kar nekaj časa za long term storage. Kakšne težave? Zadnjič bral, da veliko SSDjev, če imajo gor zapisane podatke in niso priklopljeni in podatkov ne berejo relativno redno, da že po nekaj mesecih počasi izgubljajo/flippajo bite v celici. Ker so SSDji trenutno v 99% v uporabi, tega problema večina nima. S HDDji so tudi problemi in je tudi dobro, da če jih imaš za long term cold storage, da jih parkrat na leto prikopiš, vse prebereš in nazaj zapišeš. Z SSD pa za takšen storage še nimamo veliko izkušenj - sploh s temi, consumer grade, ki jih kupujemo.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|

twom ::

Kako shraniti enciklopedijo Britannico (32600 strani) na 1 metersko palico?
Nič lažjega, narediš eno črtico!

Seveda na pravem mestu, razmerje med črtico in enim delom je točno 11001010.......1100001001, oziroma vseh nekaj tisoč TB ničel in enk, ki je točno ta tekst v enciklopediji.

Načeloma lahko na ta način na 1 meter palice zapišemo vse kar je bilo do sedaj ustvarjenega (predpostavljma da je resolucija atomov na 1 meter palice dovolj velika za ta namen).

WarpedGone ::

Podatkovni nosilci, baterije, revolucije velike. Ampak v casu nasega zivljenja? Nope. Vsako leto po nekaj % gor.


The most important lesson you must learn immediately:
Zbogom in hvala za vse ribe

MrStein ::

twom je izjavil:


(predpostavljma da je resolucija atomov na 1 meter palice dovolj velika za ta namen).

Assumption is the mother of all fuck ups ;)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

StarMafijec ::

Jst je izjavil:

S HDDji so tudi problemi in je tudi dobro, da če jih imaš za long term cold storage, da jih parkrat na leto prikopiš, vse prebereš in nazaj zapišeš.
Kaj res? Prvič slišim. Obstaja kak program za to? Kaj pa datoteke na disku, ki je v računalniku in je vsak dan vklopljen? Saj imaš tam tudi datoteke, ki se niti ne berejo.

Jst ::

Vem samo za enega, ki sem ga kupil leeeta nazaj in je edini, ki počne takšne stvari: grc.com/spinrite. Bere se kot snake oil, dokler ti nekaj diskov res ne reši in vidiš na svoje oči.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|

MrStein ::

Resilver oziroma scrubbing se temu reče in ga podpira vsak "resen" sistem.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Jst ::

Resilvering ni isto.

V Security Now podcastu, lani v eni epizodi, je Steve povedal, da ko so bili diski še majhni, proizvodnja majhna, več proizvajalcev, je vsaj en proizvajalec (Steve se mi zdi, da ni razkril kateri ali pa se ne spomnim) vsak disk pognal skozi Spinrite. Takrat so še imeli čas v tako majhni proizvodnji.

Spinrite ima "v rokavu" polno tehnik, kako proba povrniti podatke nazaj, kadar so neberljivi. Na moje presenečenje sem prvič mislil, da sem imel srečo. Ko mi je povrnil podatke iz enega 10GB-ranga diska, je bilo to že ene četrtič. Najbolj zanimivo je pa, da "deluje" tudi pri SSDjih. Ko mi je pred leti en SSD postal počasen, je nekdo javil (in Steve to povedal v podcastu), da namesto low level formata, lahko poženeš Spinrite in ima isti učinek. In res, ko je ssd postal ene 30% počasnejši, se je po spinrite povrnil na normalno hitrost.

Ne mi verjeti. Če BIOS prepozna HDD, ampak ne morete prebrati podatkov, probajte Spinrite. Hell, če imate kakšen star HDD, ki deluje zelo počasi, če imate čas, ga poženite skozi in disk bo spet za nekaj mesecev uporabe postal hitrejši, ker bodo sledi na novo zapisane in bo glava lažje brala, logika hitreje ugotovila alije 0 ali 1 zapisana. You have to see it to believe it. Saj če prebereš vso logiko zadaj, kako diski dejansko berejo/pišejo podatke, kaj vse mora logika/kontroler+glava delati, da ni vedno jasno ali je 0 ali 1 na plošči, in kaj vse Spinrite počne na low level ATA/ATAPI nivoju, postane logično. Ampak bere se pa kot snake oil. Too good to be true.

Sam nisem še naletel na kakšno alternativo, ki dela na tako low level nivoju. Steve je začel z Spinrite, ko so bili HDDji še v MB rangu (ali še prej) in je vse napisano na lowest level possible v assemblerju, zato je programček tako majhen.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|

MrStein ::

Jst je izjavil:

S HDDji so tudi problemi in je tudi dobro, da če jih imaš za long term cold storage, da jih parkrat na leto prikopiš, vse prebereš in nazaj zapišeš.

To je resilver. To sem komentiral.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Jst ::

Resilver je RAID rebuild. Vsaj tak izraz imam jaz v glavi.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|

MrStein ::

Ja, to je (ena "stroga") definicija.
Preberi-in-zapiši ni isto.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

IBM predstavil najzmogljivejši kvantni računalnik (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
5618252 (14648) 7982884e
»

Nobelova nagrada za kemijo 2017

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
75233 (3771) pegasus
»

CERN meri spektroskopske podatke antivodika

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
135014 (3762) BigWhale
»

IBM shranil bit podatkov z 12 atomi

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
218248 (6138) Jst
»

Poliuranski klastri so molekularni magneti

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
245355 (4265) AtaStrudl

Več podobnih tem