PhysOrg.com - Podatke na trde diske shranjujemo z magnetim zapisom. Vsak kos informacije v svoji srži sestoji iz bitov, ki so na magnetnem nosilcu zapisani kot ničle in enice. Zapisujemo jih in med njimi razlikujemo po predznaku magnetizacije. V grobem si torej moremo trde diske predstavljati kot ogromne množice predelkov, v katerih so magnetne domene urejeno postavljene v eno ali drugo smer - vsak tak predelek shrani en bit informacij. Manjši kot so predelki, več bitov lahko shranimo na enaki površini.
Znanstveniki iz IBM-a so v sodelovanju z nemškim raziskovalnim centrom CFELuspeli en bit shraniti s samo 12 atomi, kar je za več velikostnih razredov manj kot v današnjih trdih diskih, ki za bit potrebujejo približno pol milijarde atomov.
To jim je uspelo z vrstičnim tunelskim mikroskopom, s katerim so manipulirali atome železa na podlagi iz bakrovega nitrata. Atomi so bili v antiferomagnetnem stanju, ki je načeloma dosegljivo le pod Néelovo temperaturo in ga zaznamuje urejenost magnetnih spinskih momentov sosednjih atomov v nasprotni smeri. Medtem ko so ti v feromagnetnih snoveh poravnani v isto smer, imajo v antiferomagnetnih izmenično ravno nasprotne vrednosti. Na ta način jim je uspelo bit trajno zapisati z 12 atomi, ki so jih z elektronskim mikroskopom manipulirali tako, da so preklapljali med stanjema 0 in 1.
V nadaljevanju so z 86 atomi zapisali osem bitov oziroma en bajt in z dobrimi 500 atomi besedo THINK v šestih bajtih. To seveda ne pomeni, da bomo jutri dobili tisočkrat večje trde diske, saj je zapisovanje in prebiranje bitov z elektronskim mikroskopom za vsakdanjo rabo nepraktično. Je pa to pomembna demonstracija, da je mogoče bite tlačiti precej bliže, kot to trenutno počnemo. Ocenjujejo, da bi lahko v naslednjih 10 letih videli prve aplikacije novega odkritja v prototipih.
Sej je kul ampak bi raje videl, da bi namesto vrtečih plat raje razvijali non-volatile DDR. Da bi že enkrat dobil diske z enakimi hitrostmi kot sistemski RAM, brez omejitev prepisov, brez TRIM bedarij. To bi bil po 50 letih največji breakthrough. Ker kljub temu da so SSD-ji hitri so še vedno ~50x počasnejši od RAMa in to je še vedno fail by design. Ker ko bo delovni pomnilnik in hranilni na isti hitrosti, šele takrat se bo začela doba pravega computinga.
Rejzor, najprej morajo prodat vse tehnologije pred tem. Ko bodo vsi imeli doma SSD, bodo šli en korak naprej itd. Tako kot LCD tv, pol pride LED tv, pa pol LED 3D, 4D... po vrsti se ovce striže.
Rejzor, najprej morajo prodat vse tehnologije pred tem. Ko bodo vsi imeli doma SSD, bodo šli en korak naprej itd. Tako kot LCD tv, pol pride LED tv, pa pol LED 3D, 4D... po vrsti se ovce striže.
Seveda je moznost, da se tehnologija razvija postopoma, kar pomeni, da ti ne morejo prodati LED 3D, ce ga sploh ni. Just sayin'.
O dosezku iz IBM-ovih laboratorijev sem bral vceraj in se mi zdi zelo impresiven, saj kaze, da gre clovestvo v smero nanotehnologije, kar je dobro.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Vrstični tunelski mikroskop in manipulacija atomov obstaja zadnjih 30 let, pa še vedno ni možno manipulirati čisto vsakemu. To je uspelo kar nekaj laboratorijem, ampak ali z več mio € vredno opremo, ali pa z doma uporabljenim znanjem (ki pobere več let) = slovenski STM sistem na IJS. Za uspešno manipulacijo moraš imeti pravilne pogoje: mehansko stabilnost, UHV, nizko temeperaturo (ne, ne mislim -5 °C, ampak par K (odvisno od materiala na katerem delaš)), in še kej. Prav rad bi videl tistega, ki bo v 10 letih naredil tak prototip. Če pa že- potem pa bo to kak STM "disk" v kakšnem CERN-u. Da ne govorim o hitrostih branja in pisanja, ki bo absurno nizko. Pač ne moreš hitro premikati konico na subatomski ravni. Torej ne bo hitrost več MB na sekundo. Aja: pa ups če se pogoji sesujejo => what where's my data?
Drugače pa kapo dol tem osebam- dokazali so koncept. IBM je pa itak ata in mama STM-a.
Ker ko bo delovni pomnilnik in hranilni na isti hitrosti, šele takrat se bo začela doba pravega computinga.
Zadnjih 60 let torej živimo v dobi eksperimentiranja in čakanja, da jutri pa res razvijemo "prave računalnike"?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Sej je kul ampak bi raje videl, da bi namesto vrtečih plat raje razvijali non-volatile DDR.
Kaj ti pomaga non-volatile RAM, če je pa treba windowse stalno rebootat ... To pišem, ker že celo jutro klikam "Reboot later" po installu update-ov.
pa zakaj se ne da postponat restart na več kot 4 ure... potem pa par dni postponam in klikam dokler ne mi ne dop*** in moram vsa okna, programe zapret in jao..skratka tko je
hmmm, kaj pa če ne bi uporabili za shranjevanje podatkov magnetne lastnosti elementov, ampak kar same elemente? potem bi stanj ne bilo samo 2, ampak veliko več. v nadanje bi lahko to kompaktno povezovali v molekule, ki bi tudi zaporedje nekaj pomenilo, ne samo atomi. in na koncu bi prišli do super komp dnk
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Sej je kul ampak bi raje videl, da bi namesto vrtečih plat raje razvijali non-volatile DDR.
Kaj ti pomaga non-volatile RAM, če je pa treba windowse stalno rebootat ... To pišem, ker že celo jutro klikam "Reboot later" po installu update-ov.
pa zakaj se ne da postponat restart na več kot 4 ure... potem pa par dni postponam in klikam dokler ne mi ne dop*** in moram vsa okna, programe zapret in jao..skratka tko je
Sej je kul ampak bi raje videl, da bi namesto vrtečih plat raje razvijali non-volatile DDR.
Kaj ti pomaga non-volatile RAM, če je pa treba windowse stalno rebootat ... To pišem, ker že celo jutro klikam "Reboot later" po installu update-ov.
pa zakaj se ne da postponat restart na več kot 4 ure... potem pa par dni postponam in klikam dokler ne mi ne dop*** in moram vsa okna, programe zapret in jao..skratka tko je
Zlobni windowsi ki ti tezijo z instalacijo security updateov. Update enkrat na mesec je zate "stalno rebootat".
Se spregledal smeškota na koncu?
Niso prav nič zlobni, samo nadležni. Če bi bilo samo to bi še potrpel, potem update-am še en program (VLC se mi zdi da je bil), ki spet hoče rebootat sistem ... Ubuntu ima to lepše poštimano, a to je že tema za drugi flame war.
hmmm, kaj pa če ne bi uporabili za shranjevanje podatkov magnetne lastnosti elementov, ampak kar same elemente? potem bi stanj ne bilo samo 2, ampak veliko več. v nadanje bi lahko to kompaktno povezovali v molekule, ki bi tudi zaporedje nekaj pomenilo, ne samo atomi. in na koncu bi prišli do super komp dnk
Prvo je treba čitalno opremo minimizirat na uporaben nivo, elektronskega mikroskopa velikost šibične škatlice pač še nisem zasledil, tako da je omenjena zgodba samo populiziranje in ohranjanje delovnih mest, in nima nikakršne praktične veljave.
V medijih so razno razna internetna in ne-internetna podjetja, kot so Google, Twitter, Foursqare, Apple, Facebook, Microsoft, RIM,...
Na borzah imajo najraje špekulacije s temi in drugimi podjetji in so delnice napihnjene* (like Apple) do meje poka.
*napihnjene: ne spomnim se besede oziroma ulomka med vrednostjo delnic in vrednosti (kapitala,...) podjetja, ker nisem ekonomik.
IBM je pa vedno nekje v ozadju in vsakih par let naredi boom in izda neverjetno tehnologijo. Takšne, kot jih uporabljamo, pa se sploh ne zavedamo, kot so magnetni zapis na karticah (bančnih, kreditnih, promocijskih...), Universal Product Code (je to enako barkodi - EAN code?), relacijske baze, FORTRAN, RISC (v vsakem žepu - proc v telefonu),... do supercomputer-jev, Deep Blue šaha in narrow AI Watson, kot primer "boom" tehnologije iz IBMa...
ZAME je IBM pravi "The Shitz", ki pelje razvoj, (v sodelovanju z raznimi univerzami).
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
