Slo-Tech - V Franciji je začel veljati zakon, ki omejuje pošiljanje službene elektronske pošte v popoldanskem času, s čimer želijo zaposlenim zagotoviti pravico do počitka. Zakon, ki je v veljavo stopil včeraj, velja za podjetja z več kot 50 zaposlenimi. Ta bodo morala v svoja interna pravila zapisati določila, da zaposlenim ni treba pošiljati in prejemati službene pošte izven delovnega časa. Natančna definicija bo predmet pogajanj med zaposlenimi in delodajalcem.
Gre za najmanj sporen zakon v reformnem paketu delovne zakonodaje, ki jo je francoski parlament sprejel minulega julija. Za omejitev službene elektronske pošte izven delovnega časa so se odločili, ker pričakovanje, da bodo zaposleni preverjali in odgovarjali na to pošto tudi popoldne in zvečer, v resnici pomeni, da delajo nadurno delo, za katerega niso plačani. Prav tako jim je s tem kratena pravica do počitka. Kljub temu so nekateri delodajalci zakon kritizirali, češ da poslujejo tudi s tujino v drugih časovnih pasovih, kjer jih bodo tovrstne omejitve zelo ovirale.
Nemci so podobne ukrepe že preizkušali. Volkswagen je že leta 2011 začel ugašati elektronsko pošto po izteku delovnega časa. Daimler pa se je problema prevelike količine elektronske pošte, ki nas zasuje po povratku z dopusta, rešil zelo preprosto. Pošiljatelj prejme obvestilo, da je prejemnik na dopustu skupaj s kontaktom zamenjave v nujnih primerih in da se bo sporočilo izbrisalo. Nekoliko blažji ukrep so sprejeli tudi na državni ravni, saj imajo nemški menedžerji prepoved klicanja in pisanja zaposlenim izven delovnega časa.
Če je tvoja stranka v USA ali na kitajsem si veliko na slabšem s tem zakonom, razen če se potem izrecno dodeli izjeme folku, ki dela s temi strankami.
Sej pa imaš vse vzvode, da ta problem rešiš. Ali omogočiš drug delovni čas, recimo drseč delovni čas, kjer si zaposlen lahko planira prihod / odhod iz delovnega mesta. Ali mu plačaš nadure. Ali pa pa ga temu primerno plačaš, da ne bo jamral ko bo treba ob 8ih zvečer imeti skype call.
Ali bi ti rad opravljal delo zastonj, ker je pač narava dela taka (kitajski,avstralski naročniki) ? Naj se vodja / direktor s tem ubada.
SLovenska "managerska" mentaliteta je taka, da je treba takoj, ko gospodar (v vecini promerov == stranka) zavpije "Jump!", odgovoriti s "How hig?" in ubogati nemudoma. Drugace se pac podre svet...
Na drugi strani imas pa firme in drzave, ki ljudem postijo pocitek, se vedno obracajo enake profite, svet se vedno stoji.
Ampak hlapci bojo hlapci, tudi ce jim reces da so zdej sefi.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Na kateri strani? Francija sprejema zakone, ki kažejo na to, da imajo njihova podjetja podobno mentaliteto. Tudi Nemčija gre v isto smer. Očitno je tale slovenska mentaliteta precej razširjena po svetu.
Lahko ljudem plačaš nadure, ki jih z odgovarjanjem na maile izven delovnega časa dejansko opravijo.
Tudi pripravljenost se mora ustrezno kompenzirat/plačat. Ne gre samo za opravljeno delo, ker ljudje ki morajo bit na voljo v tem času ne morejo na dopust ali podobno.
Če je tvoja stranka v USA ali na kitajsem si veliko na slabšem s tem zakonom, razen če se potem izrecno dodeli izjeme folku, ki dela s temi strankami.
Bedarija. Naj delodajalec zagotovi popoldansko in/ali nočno izmeno, če smatra, da je takrat (in brez odlašanja) komuniciranje potrebno. To je delo, tebi pa po 8. urah pripada počitek in za nameček še plačano ni. Saj ne rečem, so tudi fer delodajalci in razumevajoči zaposleni, ki to enostavno z nekim džentelmenskim dogovorom rešujejo. Imaš dopoldan malo bolj na izi (ali pa takrat postoriš tudi kakšno čisto privat opravilo vmes), zvečer pričakuješ dve pošti, na kateri moraš odgovoriti in se vse zgliha.
SLovenska "managerska" mentaliteta je taka, da je treba takoj, ko gospodar (v vecini promerov == stranka) zavpije "Jump!", odgovoriti s "How hig?" in ubogati nemudoma. Drugace se pac podre svet...
V Sloveniji je stranka pogosto zadnja nebodigatreba brez katere bi poslovanje bilo tako lepo.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
SLovenska "managerska" mentaliteta je taka, da je treba takoj, ko gospodar (v vecini promerov == stranka) zavpije "Jump!", odgovoriti s "How hig?" in ubogati nemudoma. Drugace se pac podre svet...
V Sloveniji je stranka pogosto zadnja nebodigatreba brez katere bi poslovanje bilo tako lepo.
Glede na to da delam s strankami jih je žal vedno več takih brez katerih bi življenje bilo bistveno lažje... pač slovenceljni nimajo potrošniških navad... vsak bi mel popust dal pa ne bi centa več za stvar, potem ti pride težit če se pokvari in hoče takoj menjavo čeprav mu po zakonu ne pripada :)
Tudi pripravljenost se mora ustrezno kompenzirat/plačat. Ne gre samo za opravljeno delo, ker ljudje ki morajo bit na voljo v tem času ne morejo na dopust ali podobno.
Hmm, zveni kot... dodatek za stalno pripravljenost? Ah ne, tisto je le za izbrance.
Glede na to da delam s strankami jih je žal vedno več takih brez katerih bi življenje bilo bistveno lažje... pač slovenceljni nimajo potrošniških navad... vsak bi mel popust dal pa ne bi centa več za stvar, potem ti pride težit če se pokvari in hoče takoj menjavo čeprav mu po zakonu ne pripada :)
Sem kupil nekaj v Avstriji, se je čez mesece pokvarilo, pošljem nazaj, dobim novo v roku enega tedna. Očitno tam veljajo drugačni fizikalni zakoni.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Tudi pripravljenost se mora ustrezno kompenzirat/plačat. Ne gre samo za opravljeno delo, ker ljudje ki morajo bit na voljo v tem času ne morejo na dopust ali podobno.
Hmm, zveni kot... dodatek za stalno pripravljenost? Ah ne, tisto je le za izbrance.
Glede na to da delam s strankami jih je žal vedno več takih brez katerih bi življenje bilo bistveno lažje... pač slovenceljni nimajo potrošniških navad... vsak bi mel popust dal pa ne bi centa več za stvar, potem ti pride težit če se pokvari in hoče takoj menjavo čeprav mu po zakonu ne pripada :)
Sem kupil nekaj v Avstriji, se je čez mesece pokvarilo, pošljem nazaj, dobim novo v roku enega tedna. Očitno tam veljajo drugačni fizikalni zakoni.
In kaj pol? To ni po zakonu, to je DOBRA VOLJA trgovine.... ne gre se o fizikalnih zakonih ampak o zakonih države, in po zakonu države sem jaz kot prodajalec dolžan poslat stvar na servis kjer imajo 45 dni da zadevo rešijo ali zamenjajo.... pa če stranka vrne po 24 urah, ali po 11 mesecih....
Samo entitled potrošniki si danes zamišljajo da bodo vse dobili takoj novo in je to to, pa to ne deluje tako.
Se spomnim ko smo enkrat šli eni babnci na roke je kupla iphona 6 prnesla čez 1 uro nazaj da se ne vklopi smo ji a v dobri veri menjali takoj za novega poslali na lastni strošek in našo last na servis kjer so ugotovili da ga je polila, ugani kdo je plačal popravilo.......
Glede na to da delam s strankami jih je žal vedno več takih brez katerih bi življenje bilo bistveno lažje...
Ja, brez strank lahko ležiš doma in čakaš na socialno podporo.
Sem kupil nekaj v Avstriji, se je čez mesece pokvarilo, pošljem nazaj, dobim novo v roku enega tedna. Očitno tam veljajo drugačni fizikalni zakoni.
Škoda, da v Nemčiji ne dela tako. Tam kupiš neko stvar pa ti ne pošljejo niti polovice delov v paketu, potem te pa odjebejo kljub temu, da imaš potrdilo od DHL o teži paketa, ki je 3/4 nižja od dejanske teže naročenega izdelka.
Tole pa prvic slisim da bi nekoga nategnila trgovina iz nemcije... sploh ker jih vecina podpira paypal in ce jih tam zaspecas dobis takoj nazaj denar.
DO sedaj sem imel eno slabo izkusnjo z nemci, in sicer ko sem moral nazaj poslati Synology NAS ker je crknil. Trgovec je rabil 14 dni da je zadevo poslal dobavitelju, od tam je v par dneh prisla nova enota do trgovca, ki je potem spet rabil vec kot 1 teden da jo je oddal kurirju na pot do mene. S tem pa sta bila proizvajlec in dobavitelj super kar se komunikacije tice, prodajalec pac ne. Ko sem kupil je poslla se isti dan, ko sem reklamiral se je obiral za popizdit. Je pa slo za Mindfactory ce koga zanima.
Je pa res da v sloveniji se nisem imel tako "dobre" izkusnje z reklamacijami, vsi rabijo veliko dlje (od moje najslabse nemske izkusnje).
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
No vidiš, jaz pa v Sloveniji še nisem imel slabe izkušnje s spletnimi trgovinami. Mogoče bi se lahko zato odvadili posploševati na podlagi lastnih, omejenih izkušenj.
In kaj pol? To ni po zakonu, to je DOBRA VOLJA trgovine.... ne gre se o fizikalnih zakonih ampak o zakonih države
Kaj ni po zakonu? Prodajalec odgovarja za prodane izdelke. Vsepovsod v EU, pa še kje drugje. Da Avstrijec reši prej pa ne igra vloge, poanta je, da reši in nič ne komplicira.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
In kaj pol? To ni po zakonu, to je DOBRA VOLJA trgovine.... ne gre se o fizikalnih zakonih ampak o zakonih države
Kaj ni po zakonu? Prodajalec odgovarja za prodane izdelke. Vsepovsod v EU, pa še kje drugje. Da Avstrijec reši prej pa ne igra vloge, poanta je, da reši in nič ne komplicira.
Saj slovenci tudi ne komplicirajo, prevzamejo in pošljejo servisu, potem pa čakaj 45 dni.... ne pa težit prodajalcu kdaj bo oz. da bi ti rad mel takoj zamenjavo ker si kupil pred 7 dnevi, to ni DOLŽNOST niti ni po zakonu RS :)
Prav tako lahko daš odpoved, če ti ni všeč, da moraš za minimalno plačo delati po 16 ur na dan, a ne?
Da. Razen če si tolk nesposoben (oziroma v, IMO, slabih 5% primerov, maš res tolko veliko nesreče) da nimaš možnosti si poiskat boljše službe.
Tud sam trenutno delam tud po 15 ur na dan, ker pač morem. Ker sem študent, ki mi ta služba, ki jo opravljam predstavlja najboljšo popotnico za naprej. Oziroma najbolj za to, ker če bi jaz dal odpoved bi podjetje takoj dobilo zamenjavo, ker so študentje tako delo pripravljeni delat. Ker je tudi to eden od načinov da se dokažeš vs drugim ki se potegujejo za ista mesta.
Da. Razen če si tolk nesposoben (oziroma v, IMO, slabih 5% primerov, maš res tolko veliko nesreče) da nimaš možnosti si poiskat boljše službe.
Boljšo službo si lahko pošiščeš, ker imamo razne "nepotrebne" zakone, ki omejujejo izkoriščanje in delavcem dajejo določene pravice. Tako kot tale "nepotreben" zakon, ki preprečuje, da šefi še popoldne maltretirajo ljudi in od njih zahtevajo opravljanje službenih zadev v prostem času.
Boljšo službo si lahko pošiščeš, ker imamo razne "nepotrebne" zakone, ki omejujejo izkoriščanje in delavcem dajejo določene pravice. Tako kot tale "nepotreben" zakon, ki preprečuje, da šefi še popoldne maltretirajo ljudi in od njih zahtevajo opravljanje službenih zadev v prostem času.
Nope, boljše službo si lahko poiščeš, ko si izboljšaš svoje "skills and expertise" oz. ko najdeš koga, ki mu bo tvoje delo prišlo bolj prav. Takšni zakoni kot je zgornji te omejujejo pri tem.
Še en nepotreben zakon. Če ti ni všeč da moraš za opravljanje svojea dela bit doseljiv tudi ob malce neprimernih časih, pa daj odpoved.
Zakaj bi nekdo dajal odpoved? Saj ga lahko odpustiš.
Zakaj bi odpuščal dobrega delavca?
Ker ni pripravljen biti dosegljiv tudi ob malce neprimernih časih, kar očitno nekaterim pomeni več kot to, da preostalih 8ur raztura.
Treba je gledati iz obeh strani, tako direktorske kot delavske. Ti želiš, da sem dosegljiv ob neprimernih časih zato, da bodo stranke zadovoljne. Jaz pa želim da me za to dosegljivost tudi primerno plačaš. Če nisi pripravljen tega plačati, potem tudi ne daš kaj dosti na to da bodo stranke in delavci zadovoljni. Zadovoljni delavci == zadovoljne stranke -> uspešno podjetje
No, tale zakon te pri nabiranju "skills and expertise" nikakor ne omejuje.
Omejeval bi lahko pri iskanju druge - boljše službe. Zaradi tega zakona morda eno podjetje ne bo dobilo stranke (Ker konkurent v drugi državi, kjer tega zakona ni, lahko ponuja boljšo storitev). Zato je manj dela, zato je manj možnosti najti boljš službo.
Seveda je možno, da se tak efekt sploh ne pozna. Ampak, ceteris paribus, bo gospodarstvo v državi A, ki ima tak zakon manj konkurenčno kot gospodarstvo v državi B, ki takega zakona nima.
In po mojem mnenju je določanje obsega dela in s tem tudi kompenzacije za to delo stvar podjetnika in deloiskalca.
Smo imeli čas v zgodovini, ko sta bila čas dela in kompenzacija stvar podjetnika in delavca. Ni se dobro končalo za delavca.
Seveda je možno, da se tak efekt sploh ne pozna. Ampak, ceteris paribus, bo gospodarstvo v državi A, ki ima tak zakon manj konkurenčno kot gospodarstvo v državi B, ki takega zakona nima.
Ne, efekt se v praksi verjetno ne bo poznal. V veliko primerih širjenje delavskih pravic celo pozitivno vpliva na gospodarstva. (http://www.economist.com/blogs/freeexch...
Ampak, tudi, če bi efekt bil negativen, to ni bistveno. Gospodarska rast ni nikoli pomembnejša od zdravja in dobrega počutja državljanov. Cilj ni čim višja številka na TRRju.
Ne razumem kaj zelis povedati s tem, da vztrajas pri odpovedi? Ti si tisti, ki zahteva od delavca nekaj, in ce se on s tem ne strinja ali po zakonu ne rabi, ga ti odpusti.
Smo imeli čas v zgodovini, ko sta bila čas dela in kompenzacija stvar podjetnika in delavca. Ni se dobro končalo za delavca.
Seveda je možno, da se tak efekt sploh ne pozna. Ampak, ceteris paribus, bo gospodarstvo v državi A, ki ima tak zakon manj konkurenčno kot gospodarstvo v državi B, ki takega zakona nima.
Ne, efekt se v praksi verjetno ne bo poznal. V veliko primerih širjenje delavskih pravic celo pozitivno vpliva na gospodarstva. (http://www.economist.com/blogs/freeexch...
Ampak, tudi, če bi efekt bil negativen, to ni bistveno. Gospodarska rast ni nikoli pomembnejša od zdravja in dobrega počutja državljanov. Cilj ni čim višja številka na TRRju.
Kdo si ti, da se bo odločal kaj je komu pomembnejše? Jaz rečem, da naj se vsak odloči kaj mu je najpomembnejše. Meni je trenutno služba pomembnejša od zdravja, ker vsem da če bom zdaj 5 let delal kot norec, bom lahko kasneje živel dosti bolj "udobno".
Kaj so delavske pravice je tudi očitno relativno. Namreč zame takšen zakon predstavlja omejevanje delavskih pravic. Podobno kot minimalna plača. Ker sem mnenja, da mora vsak posameznik imeti pravico sam se odločiti koliko in kako (za kakšno plačo) je pripravljen delati.
In glede slabih delovnih pogojev včasih (sklepam da namiguješ na čas id. revolucije)....(in glede zgodovniskih primerov nasplošno) Milijon spremenljivk je. Možno je, da so delovne pogoje izboljšali takšni in drugačni zakoni. Možno je, da je delovne pogoje izboljšal gospodarski napredek, ki se je zgodil zaradi prostega trga. Zato sem mnenja da bi se vedno morali pogovarjati s ceteris paribus predpostavko in ekonomska vprašanja tako reševali z logiko.
----- In še en morda zanimiv disclaimer moje strani. Mislim, da je edina objektivna mera tega, koliko dobrega je nekdo storil za človeštvo, količina dobička ki ga je ustvaril.
Kdo si ti, da se bo odločal kaj je komu pomembnejše?
Jaz sem tisti, ki plačuje zdravstveno zavarovanje.
Kaj so delavske pravice je tudi očitno relativno. Namreč zame takšen zakon predstavlja omejevanje delavskih pravic. Podobno kot minimalna plača. Ker sem mnenja, da mora vsak posameznik imeti pravico sam se odločiti koliko in kako (za kakšno plačo) je pripravljen delati.
Nope, ni relativno. Zelo jasno je.
Delavec se lahko pa vedno odloči, da bo delal za manj kot minimalno plačo. Če se ti zdi, da zaslužiš preveč, lahko višek šenkaš klošarju.
Zato sem mnenja da bi se vedno morali pogovarjati s ceteris paribus predpostavko in ekonomska vprašanja tako reševali z logiko.
Tvoje mnenje ni skladno s tvojim nasprotovanjem regulaciji trga dela. Predpisi kot je minimalna plača, maksimalno število ur, zagotavljanje osnovne varnosti na delovnem mestu itd. imajo namreč izrazito pozitivne učinke na produktivnost.
In še en morda zanimiv disclaimer moje strani. Mislim, da je edina objektivna mera tega, koliko dobrega je nekdo storil za človeštvo, količina dobička ki ga je ustvaril.
In še en morda zanimiv disclaimer moje strani. Mislim, da je edina objektivna mera tega, koliko dobrega je nekdo storil za človeštvo, količina dobička ki ga je ustvaril.
Zelozanimivorazmišljanje. Vse te firme so res dobro zaslužile. Prav imaš, dobiček je edina pomembna stvar. Ljudje so nadomestljivi. Enkrat te bo že srečala pamet...
Skupna točka vsem nasprotnikom tega zakona je osnovno nerazmevanje dela v letu 2017. Jasno, če je moje delo izključno fizično, vezano na normo, potem koliko ur dnevno delam igra neko vlogo.
Za večino današnjih poklicev pa norme ni ampak šteje kreativnost in dejanska dodana vrednost, ki jo je delavec sposoben sproducirat. Če nekoga priganjaš, da ti dela 12h (brez plačila nadur pomožnosti) ob tem pa se mu še konstantno dereš "NUJNO" bo to zate, kot firmo, slabo in ne dobro. Temu se reče razlika med dobrim in slabim managerjem..
Odpustiš ga pa s kakšno utemeljitvijo? Valda ne zato, ker šef neki hoče, delavec pa ne?
Iz poslovnih razlogov, ukinitev delovnega mesta, sprememba delovnega mesta, ne strinjanje s podpisom nove pogodbe (ki vključuje neplačano pripravljenost, delo izven uradnih ur) itd..
Skupna točka vsem nasprotnikom tega zakona je osnovno nerazmevanje dela v letu 2017. Jasno, če je moje delo izključno fizično, vezano na normo, potem koliko ur dnevno delam igra neko vlogo.
Za večino današnjih poklicev pa norme ni ampak šteje kreativnost in dejanska dodana vrednost, ki jo je delavec sposoben sproducirat. Če nekoga priganjaš, da ti dela 12h (brez plačila nadur pomožnosti) ob tem pa se mu še konstantno dereš "NUJNO" bo to zate, kot firmo, slabo in ne dobro. Temu se reče razlika med dobrim in slabim managerjem..
This!!
Če je že delo tak problem in moraš biti dosegljiv tudi ob večerih bo to podjetje rešilo pač tako, da ti bo plačalo tiste večerne ure z amričani. Boš pa dopoldan manj v službi.
Res ne vem v čem je problem, je pa res edino pametno da imaš vsaj garantiran počitek nek del dneva!
