Slo-Tech - Včeraj ponoči je raketa Falcon 9 podjetja SpaceX v orbito izstrelila 11 satelitov, potem pa se je njena prva stopnja nadzorovano vrnila na Zemljo. To je bil že dlje časa cilj ekipe SpaceX, saj to odpira pot k ponovni uporabi prve stopnje rakete, kar lahko bistveno zniža stroške poletov v vesolje. Doslej so se namreč te rakete po izpraznitvi večidel nekontrolirano odvrgle nazaj na Zemljo. Ena redkih izjem je tudi New Sheppard, ki ga razvija Blue Orgin in je minuli mesec po testnem poletu uspešno pristalo, a so bile tu višine precej manjše. SpaceX-ov Falcon 9 pa se je vrnil z večje višine, ob večjih hitrosti in to povsem nadzorovano, saj je izvajal kontrolirane manevre po ločitvi (in se ni zgolj obrnil proti Zemlji).
SpaceX je letos že trikrat poizkusil, a jim ni uspelo. Januarja se je raketa sicer vrnila na predvideno mesto, a je padla pretrdo, kar v astronavtskem žargonu pomeni prehitro in premalo nadzorovano, zato se je poškodovala. Aprila je šlo bolje, a se je ob pristanku prevrnila. Junijska izstrelitev je bila popolna katastrofa, saj je raketo le nekaj minut po vzletu razneslo zaradi slabih opornikov. V četrto pa je torej šlo rado.
Falcon 9 so izstrelili ob 2.29 uri zjutraj po slovenskem času s Cape Canaverala na Floridi, da je v orbito utiril 11 satelitov Orbcomm. Ti so tja potovali 14 minut. Medtem se je prva stopnja rakete na višini 160 kilometrov ločila od preostanka plovila ter se s pomočjo potisnikov orientirala za kontroliran padec na Zemljo. Hitrost 4800 kilometrov na uro je zmanjševala vse do končnih 8 kilometrov na uro tik pred pristankom. Celotno dogajanje odlično prikazuje slika desno, ki jo je posnel eden izmed fotografov z eno samo dolgo izpostavitvijo (660 sekund, f22, ISO 100). Levi žareči lok kaže vzlet, desni pa s potisniki nadzorovan pristanek.
Ustanovitelj podjetja SpaceX Elon Musk je povedal, da gre za velik uspeh podjetja, ki se na tem področju trudi že 13 let. Dodal je, da raketa Falcon 9 stane približno 60 milijonov dolarjev, od česar gre za gorivo zgolj 200.000 dolarjev. Če bi torej rešili in ponovno uporabili čim večji del rakete, bi bili lahko prihranki dobesedno astronomski. Trenutno se vrača le prva stopnja, ukvarjajo pa se že s problemom vrnitve druge stopnje rakete.
V ponovni uporabi vsaj delov nosilnih raket je očitno prihodnost, saj jih poleg SpaceX-a in Blue Origina razvijajo tudi v drugih državah, a so za zdaj še precej oddaljeni od uspešne komercializacije. Musk pa ostaja zvest viziji, ki jo je predstavil ob ustanovitvi SpaceX-a. Želi na Mars.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Vseeno pa mi je uganka, zakaj ni cenejše spustiti 1. stopnje s padalom. Za vertikalni pristanek rabiš še precej dodatnega goriva (mase) poleg precej možnosti da gre kaj narobe.
Tudi meni ni povsem jasno zakaj enostavno ne uporabijo padal oz. si z njimi vsaj pomagajo. Se strinjam s težavo vremenskih problemov, vendar tudi pri pristajanju z raketnimi motorji ob večjem vetru ne bo enostavno. Prav tako, bi verjetno lahko padalsko spuščanje nadzirali s stranskimi raketnimi motroji, ki bi porabili očitno manj energije.
Da pa ni varno in se ne da (in trdi pristanki, ...), pa mislim, da verjento nekaterim ni jasno, da trenutno kapuslo z ljudmi na zemljo spuščajo s padali, tako da, ...
glede vertikalnih pristankov, po moje Musk hkrati ze preizkusa tehnologijo za pristanke na luni in marsu. Morda pa racuna tudi na to, da se da take rakete zelo hitro znova poslati nazaj v vesolje. torej vertical landing, zgoraj montirajo nove faze 2-3, napolnejo rezervoarje in HOP! nazaj v vesolje.
One small step for ... :) Hehe vedno sem navdušen nad takimi novicami. Tole je bilo res gg guys :) A mogoče kdo ve kaj je razlog, da so do sedaj poskušali pristati na morju? Kolikor vem je tole prvi "produkcijski" poskus pristanka na kopnem. Kot laiku se mi zdi, da je precej težko pristat na eni lupinici sredi morja, ko se ziba zaradi valov pa še veter je verjetni močnejši ko na kopnem.
Z dovoljenji je pa tako: do sedaj so bila vračanja prvih stopenj nekontroliran balističen let nekam v morje ... tole sedaj pa je kontroliran pristanek, kar je nekaj popolnoma drugega. Če prikažejo ponovljivost z dovolj velikim odstotkom uspeha, ne vidim potrebe po kakršnihkoli dovoljenjih.
Česar se Musk "dotakne", postane commercially viable, če ne že kar uspešno...
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Ena redkih izjem je tudi New Sheppard, ki ga razvija Blue Orgin in je minuli mesec po testnem poletu uspešno pristalo, a so bile tu višine precej manjše.
Vseeno pa mi je uganka, zakaj ni cenejše spustiti 1. stopnje s padalom. Za vertikalni pristanek rabiš še precej dodatnega goriva (mase) poleg precej možnosti da gre kaj narobe.
S padali ne mores zagotoviti tako neznega pristanka kot z motorjem. Plus, tudi padala imajo svojo tezo in na koncu prides do tega, da je gorivo, ki ga porabis za pristanek samo malenkost tezje kot pristanek s padalom.
Potem je pa tukaj se polno ostalih zadev, kot je kontroliran let, etc, etc.
Z veseljem človek prebere takšno novico. Škoda, da smo kot vrsta še nažalost toliko neumni in se raje ukvarjamo sami z sabo in našimi prepričanji ter razlikami.. namesto, da bi šli "tja ven"..
Čudno mi je, da nimajo rešetk namesto betonske plošče. Namreč vsi ti več tisoč stopin celzija plini ne morajo delati dobro komponentam. Podoben štos je recimo bil z F35, ko je pri vtolu scvrlo kolesa, če ni blo mreže spodaj.
Da pa ni varno in se ne da (in trdi pristanki, ...), pa mislim, da verjento nekaterim ni jasno, da trenutno kapuslo z ljudmi na zemljo spuščajo s padali, tako da, ...
- ponavadi v vodo - te kapsule so precej manjše od same rakete - te kapsule potem "vržejo stran" (torej ni problem, če se malo potolčejo, raketa pa mora ostati uporabna)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Čudno mi je, da nimajo rešetk namesto betonske plošče. Namreč vsi ti več tisoč stopin celzija plini ne morajo delati dobro komponentam. Podoben štos je recimo bil z F35, ko je pri vtolu scvrlo kolesa, če ni blo mreže spodaj.
Verjamem, da so tole premislili. Pravzaprav sam ne vidim problema. Stopnja je bila v 2 min nenehno izpostavljena podobnim pogojem radiacije toplote in AERO obremenitvam. Tako ,da tistih zadnjih par sekund nebi smelo pretirano uničit. To pač ni F35 je le malo bolj preštudirana zadeva.
Za ploščo so so verjetno odločilo tudi za voljo enostavnosti in lažjega nadzora pristanka. Pa še zaradi same večje površine za pristanek, kar je le še dodaten plus in težava manj v enačbi. Pa še tiste neznanke so v tem primeru so dokaj enostavno rešljive, še posebej če tole primerjamo recimo z kompleksnostjo nadzora trajektorije do pristajalne ploščadi.
Tako jaz vidim zadevo in sem ponosen na neomajnost Elona in njegove nore ekipe. Bravo.
Nevem koliko je res, ampak nek baje da je kar problem dobit dovoljenje za take pristanke na kopnem. Večinoma zaradi varnosti.
En razlog je lokacija (opisano ... tule): pod raketo v tistem trenutku je pač morje. In nima goriva, da bi se obrnilo.
Po drugi metodi pa se vseeno obrne in vrne na izstrelišče (kot zdajle). Samo potem ostane manj goriva na voljo za dvig tovora.
Citiram iz linka:
In the case of the Falcon 9 rocket, the boost stage is able to accelerate a payload mass of 125 metric tons to 8000 km/h and land on an ocean platform or to 5000 km/h and land back at the launch site. The second one is lower because the rocket is moving super fast away from the launch site, so it has to do a screetching U-turn with nitrogen attitude thrusters, then fire the engines to create a reversed ballistic arc...
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Čudno mi je, da nimajo rešetk namesto betonske plošče. Namreč vsi ti več tisoč stopin celzija plini ne morajo delati dobro komponentam. Podoben štos je recimo bil z F35, ko je pri vtolu scvrlo kolesa, če ni blo mreže spodaj.
Ce zdrzi temperaturo pri vzletu (ko je 9 motorjev) bi moralo tudi pri pristanku (ko so trije). Mreza bi ubistvu povecala zahtevo po potisku na koncu, kar pomeni da rabis vec goriva na koncu.
Ce zdrzi temperaturo pri vzletu (ko je 9 motorjev) bi moralo tudi pri pristanku (ko so trije). Mreza bi ubistvu povecala zahtevo po potisku na koncu, kar pomeni da rabis vec goriva na koncu.
vzleti na drugem mestu kot pristane (cirka 9 km je stran pristajalna ploščad) sicer tukaj ne zgleda, da bi kaj polivali z vodo (lahko, da v prihodnje bodo), na tistem morskem splavu pa pri prejšnjih pristankih so.
Verjamem, da so tole premislili. Pravzaprav sam ne vidim problema. Stopnja je bila v 2 min nenehno izpostavljena podobnim pogojem radiacije toplote in AERO obremenitvam. Tako ,da tistih zadnjih par sekund nebi smelo pretirano uničit. To pač ni F35 je le malo bolj preštudirana zadeva.
ne gre se o termalni izpostavljeni rakete, temveč tal pod njo. ne vem od kje naj bi bil f-35 v tem smislu nepreštudirana zadeva, ampak mišljeno je problem, ko f-35, STOVL varianta, pristane na letalonosilki, in zaradi močnega in zelo vročega izpuha trajno poškoduje palubo (so že rešili sicer).
Za ploščo so so verjetno odločilo tudi za voljo enostavnosti in lažjega nadzora pristanka. Pa še zaradi same večje površine za pristanek, kar je le še dodaten plus in težava manj v enačbi. Pa še tiste neznanke so v tem primeru so dokaj enostavno rešljive, še posebej če tole primerjamo recimo z kompleksnostjo nadzora trajektorije do pristajalne ploščadi.
Tako jaz vidim zadevo in sem ponosen na neomajnost Elona in njegove nore ekipe. Bravo.
ne, boostback na florido je bolj zahteven kot boostback na splav v oceanu, ker je pač treba priti dlje. natančnost ni bila nikoli problem, že 4 poskuse nazaj je prva stopnja pristala (sicer takrat še v morju) manj kot 10 metrov od izbrane lokacije.
Tudi meni ni povsem jasno zakaj enostavno ne uporabijo padal oz. si z njimi vsaj pomagajo. Se strinjam s težavo vremenskih problemov, vendar tudi pri pristajanju z raketnimi motorji ob večjem vetru ne bo enostavno. Prav tako, bi verjetno lahko padalsko spuščanje nadzirali s stranskimi raketnimi motroji, ki bi porabili očitno manj energije.
Da pa ni varno in se ne da (in trdi pristanki, ...), pa mislim, da verjento nekaterim ni jasno, da trenutno kapuslo z ljudmi na zemljo spuščajo s padali, tako da, ...
Drugim ni jasno? Drugi mogoče razumemo vsaj tiste laične osnove. Iz 160km višine bi ti rad vračal s padali? Kako pa misliš, da so rešili problem pri kapsuli? hint: oblika in toplotni ščit. Kapsula pa zanič.
ryzen 5900x, MSI 5700xt Gaming X, 2x16GB 3600CL16, 850evo+860qvo, Fractal Mini C
padala so neuporabna, ker gre raketa raketa takrat 6000km/h in je že v vesolju (najvišje gre do nekje 200 km). tam s padali seveda ne boš naredil ničesar, raketa pa bo v lepi balistični krivulji padla dol nekje v atlantskem oceanu, daleč, daleč stran. in tudi če bi padala kasneje, ob gostejšem zraku probal odpret, bi jih pač raztrgalo. padala se odpira pri 200km/h, ne pri nekaj desetkrat višjih hitrostih.
večino goriva pri pristajanju gre za boostback, torej da raketa obrne hitrost in se začne vračat nazaj. tisti končni manevri (edino mesto, kjer bi bila padala pogojno uporabna) niso tako potratni, ker se raketa ne rabi več za dosti ustaviti, poleg tega pa je takrat še lažja za tisto gorivo, ki ga je med boostbacki pokurila.
da ne govorimo o tem, da prazna 1. stopnja tehta 26 ton in za to bi rabil ogromna padala.
Star bom 30let ali bom v prihodnosti lahko šel v vesolje za male pare.
Dvomim. Prehitro si (smo) se rodili.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
raytheon nima dosti veze s spacexom. pa denar za vojaske projekte je se vedno dosti perspektivnejse vlozen denar kot pa denar za social security, welfare in podobno, kar zasenci celoten vojaski budzet
Star bom 30let ali bom v prihodnosti lahko šel v vesolje za male pare.
Dvomim. Prehitro si (smo) se rodili.
Odvisno od tega kaj je zate za majhne pare. Recimo Bezos računa na neke kvazi panoramske poglede. Ampak pustimo se presenetit. Mogoče pa bo ob poplavi tekmovalnosti na odprtem trgu prišel v veljavo kaki "raketni Mooreov zakon".
Smo se "ponovno" naučili ja, ampak za precej manj denarja, pri precej bolj težavni nalogi in pri biznisu, ki dejansko denar nosi... če ti to ni jasno...
ryzen 5900x, MSI 5700xt Gaming X, 2x16GB 3600CL16, 850evo+860qvo, Fractal Mini C
Do tja je treba priti ja, ampak ne vem kaj ima veze to s pristankom?! Če odmislimo obliko pristajalnega modula napram pokončni raketi, katera mora pristati kljub atmosferi iz precejšne višine (kar je največji problem)... teža celega modula na luni je rahlo večja od pristajalnih nog spaceX rakete na zemlji. To je tako, kot bi primerjal vožnjo avtomobila s selitvijo cele hiše. Za en ogromen velikostni razred težji problem.
ryzen 5900x, MSI 5700xt Gaming X, 2x16GB 3600CL16, 850evo+860qvo, Fractal Mini C
