Nova ureditev prinaša obvezno hrambo podatkov o telefonskem prometu in dodeljenih IPjih za časovno obdobje desetih tednov. Posebej je urejeno vprašanje lokacijskih podatkov pri uporabi mobilnih telefonov, ki bodo hranjeni samo štiri tedne. Ureditev vsebuje tudi precej ozek katalog kaznivih dejanj za pregon katerih se lahko tako zbrani podatki uporabljajo (kazniva dejanja zoper ustavni red Zvezne republike Nemčije, krvni delikti, kvalificirane oblike kriminalnih združb, nekaj spolnih deliktov, otroška pornografija, kvalificirane oblike protipravnega odvzema prostosti, kvalificirane oblike trgovine z drogami in orožjem ter kazniva dejanja iz pristojnosti mednarodnega kazenskega sodišča).
Sprejetje je povzročilo kar nekaj burnih odzivov, kar kaže na drugačno stopnjo pravne kulture kot pri nas, kjer od ukinitve obvezne hrambe prometnih podatkov julija lani policija uspešno živi z uporabo komercialnih zbirk, ki skoraj vseh primerih zaradi interpretacije določb ZEKoma o rokih za pritožbe predstavlja hrambo precej večjega nabora podatkov, kot smo ga bili vajeni iz časov obvezne hrambe podatkov, za obdobje treh mesecev po izteku meseca v katerem je bila storitev opravljena.
V Sloveniji se tovrstno spremembo po tihem kuha že od ustavne odločbe julija lani. Takoj po razsodbi ustavnega sodišča je tako na primer tiskovni predstavnik Policije Drago Menegalija objokoval spremembo in razmišljal, kako bi prišel do štiri letne hrambe:
Razveljavitev celotnega 13. poglavja ZEKom-1, ki ureja hrambo prometnih podatkov, bo zagotovo vplivala na delo policije, saj bomo izgubili enega od pomembnih orodij za učinkovito delo. Pri svojem delu namreč obravnavamo raznovrstne oblike kaznivih dejanj, katerih pripravljalne faze lahko potekajo tudi skozi daljše časovno obdobje pred samo storitvijo (tudi več kot 48 mesecev), zato smo zagovarjali stališče, da je hrambo prometnih podatkov treba ohraniti v rokih, ki so veljali po razveljavljenih določbah ZEKom-1.
Kasneje se je sicer izkazalo, da kadar želi, slovenska policija dela dobro. Pravzaprav zelo dobro. Sveži dve poročili o delu policije namreč za drugo polovico 2014 (po ugasnitvi retencijskih baz) ne kažejo nikakršnega znižanja raziskanosti kaznivih dejanj, ampak celo njegovo povečanje. Isti trend velja tudi za prvo polovico letos. Raziskanost pač raste, kriminaliteta pada, in to kljub kadrovski in finančni podhranjenosti policije. Do zelo podobnih zaključkov so že pred leti prišli tudi Nemci - hramba prometnih podatkov ne pripomore k večji preiskanosti kaznivih dejanj, niti nima preventivnih učinkov.
Zaradi prenašanja evropskih direktiv bo ZEKom kmalu spet odprt (morda še letos), tako da bomo stanje domačih apetitov lahko videli kmalu.
