» »

Kartelno nastopali tudi Microsoft, Oracle, Novell, Sun, IBM in drugi

Kartelno nastopali tudi Microsoft, Oracle, Novell, Sun, IBM in drugi

Slo-Tech - Najbolj znana skupinska tožba zaradi kartelnega dogovarjanja o prepovedi novačenja zaposlenih in umetno zniževanje plač, ki je doletela Apple, Google, Adobe in Intel, bo dobila svoje naslednike. Iste bližnjice za nižje plače sta ubirala tudi Microsoft in Oracle, proti katerim so vložili tožbi, obetajo pa se tudi nekaj drugim podjetjem.

Prvi primer se je zdel zaključen maja, ko se je zgornja četverica sporazumela, da bo delavcem izplačala 325 milijonov dolarjev odškodnine. Podjetja so namreč sklenila pakt, da ne bodo drugo drugim speljevala zaposlenih, kar je izkrivljalo trg dela in povzročilo umetno zniževanje plač (oziroma bolje rečeno, zaviralo njihovo naravno rast). Sodnica je avgusta poravnavo razveljavila, ker je ponujeni znesek ocenila kot prenizek, četverica pa je namesto višje ponudbe na sodišče naslovila pritožbo.

Tekom sojenja pa so se razkrile podrobnosti, ki vpletajo tudi druga podjetja. Sporočila, ki sta si jih izmenjevala Google in Apple, kažejo, da je bilo v sporazum o nenapadanju vključenih bistveno več podjetij. Med njimi so bolj znana Mirosoft, Oracle, Ebay, Dell, IBM, Sun, Novell, Comcast in Dreamworks. Podjetja so se dogovorila različne stvari, od prepovedi snubljenja zaposlenih pri konkurenci do skupne politike oziroma zgornje meje plač. Skupaj je bilo prizadetih več kot milijon zaposlenih, kar ni malo.

Čeprav pravosodno ministrstvo zoper ta podjetja ni ukrepalo, medtem ko zoper četverico (ter Lucasfilm, Pixar in Intuit, ki pa so se tudi v civilnem postopku uspešno poravnali) seveda je, to ne izključuje civilnih tožb. Zoper Microsoft in Oracle sta že vloženi tožbi, kjer tožnika skušata tožbi povečati v skupinski tožbi. Microsoft odgovarja, da je pravosodno ministrstvo leta 2009 odločilo, da postopka zoper njih ne bo vodilo, torej naj ne bi bilo dokazov za kakršnokoli nezakonito početje. V prihodnosti pričakujemo tožbe tudi zoper ostala podjetja.

6 komentarjev

Glugy ::

Seveda pri nas o kartelnem dogovarjanju pri plačah ni ne duha ne sluha. Pri nas tega noben ne dela?

dronyx ::

Glugy je izjavil:

Seveda pri nas o kartelnem dogovarjanju pri plačah ni ne duha ne sluha. Pri nas tega noben ne dela?

Jaz poznam za primer, ko je Firma A imela zaposlenega delavca, ki je bil dobro zapisan pri neki stranki v javnem sektorju (delal praktično kot bi bil pri njih zaposlen). Potem ji je Firma B tega delavca speljala za nekaj višjo ponujeno plačo, pri čemer je seveda pridobila tudi novo "stranko" iz javnega sektorja, ki je bila "navezana" na tega delavca. Zapletlo se je čez čas, ko so delavcu prekinili delovno razmerje (stranko pa obdržali)...

Pri nas se mi zdi da si firme prej kradejo razne prodajalce, kot pa razvojnike, ker z razvojem se ukvarjajo večinoma študentje za par evrov na uro (jaz bi tu besedo "razvoj" sicer zelo previdno uporabljal).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: dronyx ()

nekikr ::

Glugy je izjavil:

Seveda pri nas o kartelnem dogovarjanju pri plačah ni ne duha ne sluha. Pri nas tega noben ne dela?

Seveda se to dela. A nisi bral zdaj Semoliča in podobnih, ko se spet menijo kako in kaj, ko bi država še njim malenkost vzela? Aja, to je napačna smer :)

Jarno ::

Športni klubi imajo že izdelan poslovni model pogodb s "svojimi delavci". Podpiše se pogodba za določen čas, klub pa s svojimi igralci služi ob morebitnih prestopih s t.i. odškodnino. Sicer ne poznam morebitnih kolektivnih pogodb ameriških podjetij, ampak tudi ni OK če si podjetje izobrazi sposoben kader, ki potem špekulira z lastno tržno vrednostjo in jo popiha h konkurenci.
Novico sem razumel kot tako, da gre za napol uradne dogovore, ki niso nujno povezani s pogodbami z zaposlenimi, ker bi v tem primeru, če bi eksplicitno prepovedali nadaljevanje kariere pri "sosedu", kršili zakon o kartelnem dogovarjanju. Torej je problem v nedodelanosti pogodb ali zakonodaje, če odmislimo zgodbe o pohlepu, majhnih in velikih.

nejcek74 ::

Jarno je izjavil:

....ampak tudi ni OK če si podjetje izobrazi sposoben kader, ki potem špekulira z lastno tržno vrednostjo in jo popiha h konkurenci......


Mislim, da imas tu popolnoma zgrešen pogled. Najprej, vsak delavec se izobražuje sam in po svoji volji. To mu daje pogoje za boljšo zaposlitev. Podjetjem prodaja svoje delo in eno od delavčevih pogajalskih izhodisc pri iskanju plače je vedno placa pri prejšnjem podjetju. Tako da mogoče zate bolj sprejemljivo....sužnjelastniško?

Jarno ::

...ampak, ima priložnost učenja od izkušenih "mentorjev", pa še plačan je za to.
Korekten odnos podjetje-zaposleni upošteva tudi te dejavnike. Sploh pa je odnos do izobraževanja na zahodu tak, da se za dobro izobrazbo mastno plača - v to te noben ne prisili.
Sužnjelastništvo - ne v tem kontekstu o tem. Potem so tudi FIFA in FIA in NBA pod krinko sumljive? Nasprotno.
Če bi rad razpredal o sužnjelastniških pogojih dela, potem se je potrebno razmisliti o delavcih v tovarnah na daljnjem vzhodu.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Apple, Google, Intel in Adobe sedaj ponujajo 415-milijonsko odškodnino

Oddelek: Novice / Tožbe
4912204 (10150) leiito
»

Apple, Google, Intel in Adobe ponudili premalo, tožba zaposlenih gre dalje

Oddelek: Novice / Tožbe
128357 (6228) sisemen 
»

Apple, Google, Adobe in Intel plačali 325 milijonov zaradi kartelnega dogovarjanja

Oddelek: Novice / Ostale najave
2811810 (9338) AndrejO
»

Oracle izgubil spor z Googlom okoli Jave v Androidu

Oddelek: Novice / Android
4916718 (12909) bojsi
»

Google, Apple, Intel, Adobe in drugi obtoženi kartelnega dogovarjanja

Oddelek: Novice / Tožbe
3312085 (10535) pecorin

Več podobnih tem