vir: Reuters
V prvotnem postopku iz leta 2012 so bili med obtoženimi še Intuit, Pixar in Lucasfilm, ki so se že pred tem ločeno poravnali za 20 milijonov dolarjev. Veliki četverici so očitali, da so zaradi medsebojnih dogovorov oškodovali delavce, ki so prejemali nižje plače, kot bi si jih lahko izpogajali, če bi deloval prosti trg. Tožba se nanaša na obdobje v letih 2005-2010.
Sojenje je bilo zanimivo zlasti zato, ker so v javnost prišla številna elektronska sporočila med vodilnimi v toženih podjetjih. V Googlu se enega kadrovika odpustili samo zato, ker je poskusil novačiti nekega inženirja iz Appla. Elektronska sporočila dokazujejo, da sta bila Googlov in Applov izvršni direktor o tem obveščena in da so v zaposleni v podjetju dobili jasna navodila, naj ne poskušajo v svoje vrste privabiti delavcev konkurence. Zgovoren primer je tudi Googlov načrt za odprtje razvojnega centra v Parizu leta 2006, ko so želeli zaposliti tudi koga iz Applovih vrst, pa je Applov izvršni direktor Steve Jobs temu odločno nasprotoval. Google kasneje sploh ni zgradil centra v Parizu, za kar ima sodeč po elektronskih sporočilih zasluge zlasti Jobs. Podobne dogovore in neformalne zaveze so imela vsa obtožena podjetja.
V skupinski tožbi je sodelovalo več kot 60.000 zaposlenih, ki bi bili po majski poravnavi upravičeno do nekaj tisoč dolarjev odškodnine. Nekateri izmed njih so bili pripravljeni ponudbo sprejeti, ker so se bali, da bi v postopku pred poroto in morebitnih prizivih dobili še manj. Drugi so temu nsprotovali, sedaj pa se je namesto vseh odločila sodnica Kohova, ki je odločila, da poravnava "sodi pod raven razumnosti". V svoji odločitvi je zapisala, da je minimalni primerni znesek 380 milijonov dolarjev, ki natančno ustreza 20-milijonski poravnavi treh podjetij iz leta 2012 (glede na število zaposlenih), lahko pa bo tudi višja.
Tožniki namreč zahtevajo tri milijarde dolarjev odškodnine, kar se teoretično lahko povzpne do devetih milijard dolarjev zaradi zavestnih kršitev. Sodnica svojo odločitev utemeljuje tudi z dokazljivostjo škode, ki so jo utrpeli zaposleni. Medtem ko je ponujen znesek poravnave pavšalni, imajo po njenem mestu tožniki možnost jasno dokazati škodo, ki jim je bila povzročena. Primer je Facebook, ki ga je Google poskusil privabiti pod zavezo o nenapadanju, pa tega ni želel. Tudi zaradi tega je moral Google spremeniti plačni sistem in vse plače povečati za najmanj 10 odstotkov, da mu zaposleni niso množično drli k Facebooku. Kako je to vplivalo na Goolovo poslovanje, pa zgovorno povedo podatki, da se mu doslej še nobeno leto dobiček ni zmanjšal.
