Slo-Tech - Oblasti v četrtem največjem francoskem mestu Toulouse so s prehodom na odprtokodno programsko opremo v zadnjih treh letih privarčevale milijon evrov, pišejo na straneh Evropske komisije.
Pod tedanjim županom Pierrom Cohenom so leta 2011 sprejeli odločitev, da začno prehod na odprto kodo in se pridružijo organizaciji April za promocijo in zaščito odprte kode. Cohen pojasnjuje, da Toulouse leta 2008, ko je zasedel župansko mesto, ni imel izdelane javne digitalne politike. Kot informatik po izobrazbi se je odločil to spremeniti. Takrat so vsi računalniki v lokalni javni upravi, teh je bilo deset tisoč, poganjali Windows in Office.
Erwane Monthubert, ki je bila v tem mandatu (2008-2014) odgovorna za IT, pojasnjuje, da niso bili a priori proti odprti kodi in da je bilo na razpisih celo nekaj tovrstnih ponudb, a je na koncu zmagala lokalno uveljavljena programska oprema. Lažje je bilo plačati za nadgradnjo oziroma obnoviti licence, kot pa zamenjati okolje in zaposlene usposabljati. Za obnovitev licenc je Toulouse vsaka tri leta plačal 1,8 milijona evrov.
Prehod se je začel leta 2012 in po poldrugem letu je 90 odstotkov delovnih postaj poganjalo LibreOffice. Izračunali so, da so prihranki znašali okrog milijon evrov v treh letih, saj so približno 800.000 evrov porabili za razvoj in usposabljanje zaposlenih. Na nekaj računalnikih še vedno ostajata tudi Word in Excel, razlog pa so nekatere funkcije (predvsem kakšni napredi makroji), ki v LibreOffice ne delujejo. LibreOffice ni edini odprtokodni program, ki ga uporabljajo v Toulousu. Njihovi portali so zgrajeni na Liferayu in Alfrescu, Joomlo uporabljajo za hitrejši razvoj manjših spletnih strani. Strežnike poganja Linux že od leta 2009, dodaja Bertrand Serp, ki je nasledil Monthubertovo. Še vedno pa se v poslovnem sektorju uporabljajo Unix, IBM-ov AIX, Windows in Oraclove podatkovne baze. Ocenjeno čez palec ima 50 odstotkov vseh računalnikov nameščenih Linux, ocenjuje Serp. Medtem pa se je britanska vlada odločila, da izbere odprte standarde (ODF) za svojo interno in zunanjo rabo. Za to so se odločili, ker bodo tako državljani lahko uporabljali vladne dokumente in z njo komunicirali brez uporabe plačljive programske opreme, hkrati pa želijo zmanjšati težave z združljivostjo različnih formatov. Za pregledovanje dokumentov so izbrali PDF/A in HTML, za urejanje pa ODF.
Mhm, Office se da hitro nadomestiti, zanima pa me kaj uporabljajo namesto exchange + office + sharepoint kombinacije. (pa tisti ki mi bo ven potegnil apache + postfix + dovecot + libreoffice + thunderbird nima pojma kaj sploh sprašujem).
Če te zanima rešitev za Linux, potem sta dve od zelo pogostih komercialnih rešitev Zimbra in Oracle Beehive. Monakovo uporablja Kolab.
Za Lotus vem, za linux me je zanimalo... pa pozabil sem dodati v seštevek še Lync. Čeprav tale zimbra, to mi deluje bolj kot outlook + pripadajoci del exchanga replacement?
Zimbra je precej "lite" in ne omogoča praktično nobene integracije z izdelki podjetij, ki si integracije z drugimi ne želijo.
Največja na Linuxu temelječa omrežja organizacij običajno poganjajo lasten ERP, ki temelji na poljubnem od številnih ogrodij (Kolab je tudi eno od takih), ki jih je zelo poceni razširiti glede na interne potrebe.
Kolikšen je proračun te občine? Maribor z petkrat manj prebivalci ima 100M€/leto. Če na grobo pomnožimo z 5 koliko je več prebivalcev, je to 500M€/leto. Na leto so prišparali 333k€, kar je 0,06 % proračuna. Kot če bi povprečen (slovenski) državljan prišparal 6,50 EUR na leto.
A poskusim objaviti novico v mednarodnem tisku, kako lahko prišparam 6 EUR na leto?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
MrStein> Saj za 6 EUR tudi lahko eno komplet malico kupim.
Vseeno nam je. Pomembno je, da je nekdo prišel skozi ceneje z uporabo prostega programja, čeprav Microsoft partnerjem nonstop teži, da morajo objavljat "študije", v katerih se najbolj splača Microsoft.
Kolikšen je proračun te občine? Maribor z petkrat manj prebivalci ima 100M€/leto. Če na grobo pomnožimo z 5 koliko je več prebivalcev, je to 500M€/leto. Na leto so prišparali 333k€, kar je 0,06 % proračuna. Kot če bi povprečen (slovenski) državljan prišparal 6,50 EUR na leto.
A poskusim objaviti novico v mednarodnem tisku, kako lahko prišparam 6 EUR na leto?
V tujini ne gre tako velik del proračuna za IT kot v Sloveniji.
Tako ali tako so v Sloveniji IT podjetja znana po tem da operejo največ denarja.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Tudi. Nad vsemi zapisi in protokoli, ki so služili temu, da se nikoli in nikakor ni splačalo uporabiti nič drugega, kot zgolj edino pravo rešitev, dokler niso začele padat obsceno visoke kazni.
Odtlej nenadoma vse bolj ali manj spodobno deluje.
Meni se je splačalo, ja. En kup strank je šlo s tistih obscenih "client access" licenc in stalnih težav na sodobne strežnike, ki zdaj handlajo vse - za 10% cene.
jype, Lotus Notes. Dej zresni se. Če bi imeli praktičen način prenosa podatkov v drug sistem, bi le tega že zdavnaj ukinili...
Vse se da, ce se hoce... tisto _zdavnaj_, pove marsikaj. Ni Lotus za vsak kurnik, ki ga, po moznosti, niti ne zna uporabljati ali pozna njegove prednosti. Seveda pa ni vsemogoc in za "obicajne" stvari so druge resitve lahko tudi boljse.
Za obnovitev licenc je Toulouse vsaka tri leta plačal 1,8 milijona evrov.
Takrat so vsi računalniki v lokalni javni upravi, teh je bilo deset tisoč, poganjali Windows in Office.
Ker je v igri samo LibreOffice to enostavno ne gre skupaj. Ali so takoj kupili vsako novo verzijo Office programja in v smeti vrgli "stare", ali pa so, kar tako, vsake nekaj let nabavniki šli v lokalni Big Bang in naročili 10.000 kopij po polni ceni.
In kot drugo, sedaj že standardno, v originalni novici so omenjene tri številke. 1,8 milijona na tri leta za licene, prihranek 1 milijon in strošek 0.8 milijona. Človek bi pričakoval, da bo vsaj še kakšna številka zraven, da bi tako "poročilo" lahko vzel zares.
Kot slovenski proračun v bistvu. Alenčica je vse rešila, samo pogledati ne smeš številk, ker potem se pa marsikaj zalomi.
Tudi. Nad vsemi zapisi in protokoli, ki so služili temu, da se nikoli in nikakor ni splačalo uporabiti nič drugega, kot zgolj edino pravo rešitev, dokler niso začele padat obsceno visoke kazni.
Odtlej nenadoma vse bolj ali manj spodobno deluje.
Jype malo sem si pogledal ponudbo, office + exchange + sharepoint + lync so svetlobna leta pred vsem kar se dobi v "odprtem" programju (pa ne glede sposobnosti, httpd sigurno nabije IIS, postfix+dovecot nabijeta exchange... ampak glede same povezanosti teh produktov je pa vse skupaj zalost, razen ce funkcioniranje vseh podredis httpdju in gonis neke web aplikacije, jaz bi ponorel npr. da mi kdo poskusi prodati roundcube za outlook). Ej sorry ampak tole vse skupaj je spet buča, nič ne deluje, deluje samo če se zadovoljiš z 100x manj kot dobiš od Microsofta (verjetno tudi za višjo ceno, ker še vedno rabiš nekoga, ki ti bo "odprtokodne" rešitve pointegriral (tukaj potem dobiš integrator-lock-in)), za zraven pa še nemarno pljuneš denar za kakšno alcatel centralo in telefone. Kot običajno, veliko pompa, zadaj pa se skriva kup nepovezane in namedene programske opreme. In tule se bo moral vsak linuxaš, ki pribljižno pozna Microsoftovo ponudbo strinjati.
In kaj je narobe z manj 'featurov'? Očitno jih ne rabijo... ker če bi jih, pol se tega pač ne bi šli.
Kolikor sem razumel članek, tisti, ki zadeve res uporabljajo niso imeli izbire. Njihov Zoki udaril po mizi. Koliko jim bo pa produktivnost padla je pa tako ali tako tezžko izmerljivo, se pravi so prišparali. Če ne daš infuzij ("saj jih ne rabiš") v UKC, boš prišparal precej miljonov pa še kri boš lahko prodal v italijo. Sicer bo precej ljudi umrlo ampak po številkah si pa prišparal, kaj prišparal, še zasluzil. Koliko je pa država izgubila na šolanju teh ljudi/..., da dobiva od njih davke, je pa že višja matematika, ki se je nihče ne vpraša, samo da so UKC števike pozitivne. Ampak šparat je treba, naj stane kar hoče :P.
Jaz bi rekel, da je tudi to vprašljivo, Munich je moral frizirati številke, da je lahko to "dokazal". To so pač politični projekti, kjer namesto Microsoftovih zastopnikov, zasluži nekdo drug. Saj ni tehnologija sploh ne pomembna, pomembno je, da se je določeno podjetje na račun tega prisesalo na proračun.
Vsekakor je ugodneje poganjat odprtokodne resitve, kot pa M$ produkte! Vsem ki bodo sedaj tezili k temu, da je treba zaposlene solat, lahko lepo povem da jih bo treba solat tudi s prehodom na M$ Windows 8, bilo jih je (ali pa bi naj) pri prehodu na M$ Windows 7, kaj sele prej! Zatorej ta argument odpade!
Sam sem na podjetju preklel M$ programje po dolgem in pocez! Prisel sem v podjetje, kjer so se seveda licence za M$ kupovale posamezno, saj je bilo tako ceneje! Ko so zaceli pa M$ Excelove datoteke povezovat med seboj, pa je bilo joj! Naenkrat so se crke omreznega pogona spremenile v poln naslov, kar je na razlicnih racunalnikih kazalo na razlicna mesta (morda so bili racunalniki slabo nastavljeni)! Vzporedno smo zalaufali LibreOffice in zadeva je zacela delovati. Res pa je da ima tudi LO tezave, kot na primer omejeno stevilo znakov v Calc-u na eno celico, kar zna zelo zmotit nekoga z daljsimi formulami.
Se vedno sem mnenja da raje vzamem buggy software for free kot pa da moram se placat zanj!
Za Windows in Office se ljudje očijo že otroci od osnovne šole dalje, Linux in Libre Office se pa lahko naučijo v pol leta Kaj govorite chironexu, vidite, da je učenje MS produktov hitrejše in cenejše Spomnite se tudi, da vsaka mati, ki uporablja Word uporablja makroje, pa napredne funkcije, enačbe, itd.
Rabiš avto za 100 kkm na leto? Kupi udoben audi. Rabiš avto za 1 km na teden? Kupi audi.
Tisti, ki trdijo, da so številke sfrizirane, morajo to nedvoumno dokazat, ker so sicer popolnoma navadni lažnivci, ki širijo FUD.
Še nihče ni trdil. Samo logično vprašanje sem postavil (pa mislim, da še nekdo). Številke, ki so objavljene in so, kot vedno, izjemno skope, ne pijejo vode že na prvi pogled. Ker je to vse kar je na voljo kar se informacij tiče, lahko logično sklepaš, da so številke navite do konca, da se ja lepo sliši "okrogel milijon". Najprej piše kot da Win+Office stane 1,8mio na tri leta, potem da so samo s prehodom na LO prihranili teh 1mio...V prvem primeru to pomeni, da je njihov javni sistem uporabljal samo najnovejše in to prvi dan, ko je to prišlo na trg, vmes se je nekaj licenc še stran vrglo, če drži drugo, potem so pa licence kupovali v trgovini po polni ceni, pa še nekaj za širši krog kolegov. In to še preden je bila nova verzija sploh na voljo. Ali je bolje odprto ali zaprto itd. ni vprašanje, zgolj številke se nikakor ne ujemajo s to propagando.
Skratka, lažnivec, ali pa pokaži tehtno metodološko analizo, s kakršno si ugotovil, da številke ne držijo.
nekikr> Najprej piše kot da Win+Office stane 1,8mio na tri leta, potem da so samo s prehodom na LO prihranili teh 1mio...V prvem primeru to pomeni, da je njihov javni sistem uporabljal samo najnovejše in to prvi dan, ko je to prišlo na trg, vmes se je nekaj licenc še stran vrglo, če drži drugo, potem so pa licence kupovali v trgovini po polni ceni, pa še nekaj za širši krog kolegov.
Skratka, pojma nimaš kaj je Microsoft EA, koliko stane in kaj ponuja, pa tudi velikih omrežij še nikoli nisi videl niti od daleč.
Ah, podporniki bi se lahko malce potrudili in vsaj na grobo pregledali licenčne prakse monopolista. Office, ki ga vzameš s police računalniške trgovine nima omogočenih vseh funkcij, ki jih Microsoft omogoča v sklopu svojih pogodb (in brez katerih, pravite, da javni pisarniški delavec ne more živeti). S pogodbo se dobi (in plača) tudi drugo programsko opremo, ki omogoča delovanje sistema z 10.000 Windows računalniki. Ob nakupu računalnikov je potrebno (za vsakega) kupiti vsaj najosnovnejšo različico Windosev. S pogodbo se dobi možnost zgolj nadgradnje različice OS-a. Pogodbo je treba redno obnavljati, sicer sistem ni več legalen.
Najprej piše kot da Win+Office stane 1,8mio na tri leta, potem da so samo s prehodom na LO prihranili teh 1mio...V prvem primeru to pomeni, da je njihov javni sistem uporabljal samo najnovejše in to prvi dan, ko je to prišlo na trg, vmes se je nekaj licenc še stran vrglo, če drži drugo, potem so pa licence kupovali v trgovini po polni ceni, pa še nekaj za širši krog kolegov. In to še preden je bila nova verzija sploh na voljo.
Ko sem dal povprasevanje za office licence, so nam poslali predracun za nekaj cez 400 eur... na racunalnik seveda! Ena Home and Business PKC pa stane koliko? 140 eur?
Ah, podporniki bi se lahko malce potrudili in vsaj na grobo pregledali licenčne prakse monopolista. Office, ki ga vzameš s police računalniške trgovine nima omogočenih vseh funkcij, ki jih Microsoft omogoča v sklopu svojih pogodb (in brez katerih, pravite, da javni pisarniški delavec ne more živeti). S pogodbo se dobi (in plača) tudi drugo programsko opremo, ki omogoča delovanje sistema z 10.000 Windows računalniki. Ob nakupu računalnikov je potrebno (za vsakega) kupiti vsaj najosnovnejšo različico Windosev. S pogodbo se dobi možnost zgolj nadgradnje različice OS-a. Pogodbo je treba redno obnavljati, sicer sistem ni več legalen.
To al je treba pa našo državo ukinit, ker edina na tem področju ne zna šparat
Zakaj ukinit? Na podlagi argumentov podpornikov lahko sklepamo, da ima naša javna uprava tako dober sistem, da ni potrebno nič drugega kot obnavljati MS licence.
Tu se pozablja še eno veliko razliko. Denar za licence je šel prej iz države (občine), zdaj ostane lokalcem. Sicer nisem zagovornik nacionalnega interesa, ampak če isto učinkovitost dosežejo z manj porabljenega in izvoženega denarja, potem tu ni kaj brskati. Itak pa uprava ne more šparati, lahko samo manj porabi.
Ah, podporniki bi se lahko malce potrudili in vsaj na grobo pregledali licenčne prakse monopolista. Office, ki ga vzameš s police računalniške trgovine nima omogočenih vseh funkcij, ki jih Microsoft omogoča v sklopu svojih pogodb (in brez katerih, pravite, da javni pisarniški delavec ne more živeti). S pogodbo se dobi (in plača) tudi drugo programsko opremo, ki omogoča delovanje sistema z 10.000 Windows računalniki. Ob nakupu računalnikov je potrebno (za vsakega) kupiti vsaj najosnovnejšo različico Windosev. S pogodbo se dobi možnost zgolj nadgradnje različice OS-a. Pogodbo je treba redno obnavljati, sicer sistem ni več legalen.
Jap, VLK licence moraš obnavljati sproti (če se jasno za to pot odločiš) - znajo pa jasno po določeni količini biti bistveno cenejše kot tisto kar vidiš na trgu :)
V izvorni novici pogrešam bolj podrobno razlago težav in izzivov, ki so jih imeli v Franciji med prehodom - da se nam vsaj približno sanja kaj tak prehod zahteva in kaj pri tem dobimo in izgubimo.
Vsekakor je ugodneje poganjat odprtokodne resitve, kot pa M$ produkte! /.../
Skratka trditev je tipa, vsekakor je ugodneje voziti Tomosovo petko kot pa Audi. Ja, samo primerjas neprimerljivo. Ampak sem prav posebaj izpostavil office + exchange + sharepoint + lync. Primerljive rešitve v OSS svetu ni. Se pa lahko seveda usajate, ker vsega skupaj še videli niste in vidite samo posamezne programe (kot je v OSS svetu navada, vsaka komponentica je od locenega vendorja, ki noce komunicirati z ostalimi in jo potem ljudje, ki nemarno zaracunajo, povezejo nekako skupaj s config faili in scriptami, samo za primerjanje z Microsoftovo rešitvijo bo teh script veliko. Zelo veliko. Zato jih še nihče ni spisal, razen IBM samo so naredili kar celotno rešitv, ki ni ne zastonj in ne OSS). Sicer je cena vzpostavitve enakega sistema kot ga Microsoft že ima, bistveno dražja od njihove rešitve. Lahko pa še naprej primerjaš Tomosovo petko z Audijem. Kar sicer rad pocne tudi kolega jype.
Rabim kosilnico, ti bi mi pa rad prodal podmornico. Hvala, ampak ne, hvala.
Ne jype, jaz nic ne prodajam. Ti in sorodne duše prodajate kosilnico kot cenejšo zamenjavo za podmornico. Ne vem zakaj imate ves čas težave z razmerji.
chironex> Ne jype, jaz nic ne prodajam. Ti in sorodne duše prodajate kosilnico kot cenejšo zamenjavo za podmornico. Ne vem zakaj imate ves čas težave z razmerji.
Tako je. Za vse, ki podmornice ne potrebujejo, bi pa radi imeli kosilnico, je kosilnica znatno boljša rešitev od podmornice.
Odkar imata podmornica in kosilnica isti štrom šteker, pa sploh ni več problema.
Kaj govorite chironexu, vidite, da je učenje MS produktov hitrejše in cenejše 