Slo-Tech - Pred dvema desetletjema se je münchenska mestna uprava odločila prestopiti na Linux, s čimer naj bi privarčevali milijone. Rezultat je bil katastrofalen, saj so po prehodu naredili korak nazaj in se vrnili na Windows, kar je stalo skoraj sto milijonov evrov. Sedaj želi isto poizkusiti zvezna država Schleswig-Holstein.

Več kot 30.000 računalnikov javne uprave bodo v celoti prestavili na Linux. To pomeni, da bodo zamenjali operacijski sistem, pisarniški paket v LibreOffice, druge izdelke (Nextcloud, Open Xchange/Thunderbird, Univention AD-Connector) in internetno telefonijo. Zamenjali bodo torej Windows, Office in tudi oblačne storitve, kot so Sharepoint, Exchange in Outlook. S prehodom si želijo zagotoviti digitalno suverenost, kamor sodijo neodvisnost, varnost in trajnost. Eden izmed povodov za odločitev je tudi ugotovitev, da je Evropska komisija kršila splošno uredbo z uporabo paketa Microsoft 365.

Nemčija ni edina država, ki se odmika od Microsofta. Najdlje so pri tem Kitajci,...

Slo-Tech - Programi za nagrajevanje odkritih ranljivosti v programski opremi niso nič novega, saj proizvajalci na ta način vzpodbujajo etično razkrivanje lukenj v svojih izdelkih. Nekoliko teže je to z odprtokodno programsko opremo, ki običajno nima finančno močnega zaledja. Evropska komisija je zato na platformi Intigriti zagnala program za nagrajevanje prijavljenih ranljivosti v odprtokodnih programih. Na voljo je 200.000 evrov, najvišja nagrada pa lahko znaša 5000 evrov za najresnejše ranljivosti. Še 20 odstotkov bodo primaknili, če bo prijavitelj ponudil tudi kodo za zakrpanje ranljivosti.

Nagrajevali bodo luknje v LibreOfficeu, Mastodonu, Odooju, Cryptpadu in LEOS-u. Iščejo se zlati ranljivosti, ki so povezane z odtekanjem osebnih podatkov, vertikalno ali horizontalno eskalacijo privilegijev ter SQLi. Izbrali so programsko opremo, ki jo uporabljajo javne službe Evropske unije. Evropska komisija je že leta 2020 ustanovila Pisarno za odprtokodne programe (EC Open Source Programme Office),...

Slo-Tech - Italijansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so na vseh svojih računalnikih začeli prehod s pisarniškega paketa Microsoft Office na odprtokoden brezplačen LibreOffice. To so napovedali že septembra lani, sedaj pa je stekla tudi operativna faza projekta. Gre za drugi največji prehod na odprto kodo v Evropi, ki naj bi italijanskemu obrambnemu ministrstvu prihranil 26-29 milijonov evrov.

Kot so pojasnili, bodo do leta 2017 migrirali 75.000 računalnikov oziroma 70 odstotkov vseh, do leta 2020 pa še preostalih 25.000. Prvotne ocene so sicer napovedovali popoln prehod že letos, a se to ne bo zgodilo. Razlog so obstoječe pogodbe, ki se iztečejo na te datume, zato nima smisla hiteti. So pa prehod že izvedli na 5.000 računalnikih, na katerih osebje že uporablja LibreOffice. Podporo nudi LibreItalia, ki bo pod licenco copyleft...

Europa.eu - Italijansko ministrstvo bo naslednja velika evropska javna služba, ki bo prestopila na odprtokodno programsko opremo. Kot poroča Evropska komisija, bo do konca leta 2016 italijansko obrambno ministrstvo na 150.000 računalnikov namestilo LibreOffice namesto plačljivega Microsoftovega paketa, kar bo drugi največji prehod na odprto kodo v Evropi.

Pri prehodu bo sodelovala nevladna organizacija LibreItalia, ki je od letos tudi članica Open Source Initiative. LibreItalia, v kateri je 200 aktivnih članov, se ukvarja s promocijo odprtokodne programske opreme in formata ODF (Open Document Format) v Italiji. Pri najnovejšem prehodu bo LibreItalia skrbela za usposabljanje posameznikov v različnih vejah ministrstva in vojske,...

Slo-Tech - Oblasti v četrtem največjem francoskem mestu Toulouse so s prehodom na odprtokodno programsko opremo v zadnjih treh letih privarčevale milijon evrov, pišejo na straneh Evropske komisije.

Pod tedanjim županom Pierrom Cohenom so leta 2011 sprejeli odločitev, da začno prehod na odprto kodo in se pridružijo organizaciji April za promocijo in zaščito odprte kode. Cohen pojasnjuje, da Toulouse leta 2008, ko je zasedel župansko mesto, ni imel izdelane javne digitalne politike. Kot informatik po izobrazbi se je odločil to spremeniti. Takrat so vsi računalniki v lokalni javni upravi, teh je bilo deset tisoč, poganjali Windows in Office.

Erwane Monthubert, ki je bila v tem mandatu (2008-2014) odgovorna za IT, pojasnjuje, da niso bili a priori proti...

Heise - V nemškem Freiburgu so leta 2007 začeli projekt nižanja stroškov za programske licence, v sklopu katerega je stekla migracija z licenčnega pisarniškega paketa Microsoft Office na odprtokodni OpenOffice. Od tedaj so računalniki mestne uprave poganjali oba pisarniška paketa, saj starih licenc za Office niso vrgli proč, niso pa več kupovali novih. Prav tako so zapovedali uporabo odprtih standardov za pošiljanje dokumentov (ODF). Po petih letih bo mestni svet v torek (dnevni red seje) glasoval o vrnitvi k Microsoft Officeu, saj OpenOffice ni izpolnil pričakovanj. Zagovorniki in razvijalce odprte kode v Nemčiji so besni, in to upravičeno.

Besni pa so zato, ker so projekt odgovorni izvedli zelo malomarno. Junija 2007 so...

Slo-Tech - Na Danskem bo trinajst bolnišnic z območja Københavna pri posodabljanju računalniškega sistema z zaprtokodnega in plačljivega pisarniškega paketa prešlo na LibreOffice, so sporočili. Skoraj vsi izmed 25.000 zaposlenih v bolnišnicah bodo v naslednjem letu uporabljali odprtokodni paket, s čimer bodo privarčevali 5,3 milijona evrov, ki bi v nasprotnem primeru šli za licence.

Vivian Thomsen, ki skrbi za IT v tej skupini bolnišnic, pojasnjuje, da sedaj uvajajo sistem virtualnih namizij. Centralizirali bodo računalniški sistem, tako da se bo mogoče s svojim uporabniškim imenom prijaviti s kateregakoli računalnika v stavbi, pri čemer bo uporabnik vsakokrat dobil svoje namizje. Nadaljevanje uporabe plačljivih pisarniških paketov bi v tem primeru prineslo nesorazmerno visoke stroške, zato bodo izvedli migracijo. Ta ne bo trenutna, ampak bo...

Slo-Tech - Oracle je s prevzemom podjetja Sun Microsystems pred dobrim letom dodobra razburkal odprtokodno skupnost, ki jo je (upravičeno) skrbelo, ali bo tudi novi lastnik tako radodaren do odprtokodnih projektov - npr. Java, MySQL, OpenOffice.org - kot je bil dobri stari Sun. Strahovi pred komercializacijo so se izkazali za upravičene in tako Java (z Apachejevim Project Harmony) kot tudi OpenOffice.org (s projektom LibreOffice) sta hitro dobili svoj community-based klon.

Vzporedno delo na tako velikem projektu, kot je pisarniški produkt OpenOffice, je vodilo do številnih manjših, a pomembnih razlik med uradno izdajo OpenOffice in odprtokodno kopijo LibreOffice. Vsaka je imela nekaj zmogljivosti, ki si jih je uporabnik želel , in ga s tem postavila pred nepotrebno odločitev. No,...

Slo-Tech - Medtem ko slovenska državna uprava načrtuje prehod na oprto kodo za kar 80% računalnikov do leta 2015, or so we hope, Švicarji ostajajo zvesti Microsoftu. Njihov Zvezni urad za stanovanja in logistiko pri Ministrstvu za finance je lani podaljšal pogodbo za dobavo programske opreme z Microsoftovim zastopnikom za 32 milijonov evrov (oz. slabih 50 tisočakov na vsakega od 670 zaposlenih), seveda brez javnega vabila k dajanju ponudb. Povabljeni so bili le dotedanji dobavitelji, kar sicer tudi pri nas ni sporno.

Na odločitev se je pritožilo kar 18 odprtokodnih dobaviteljev, vendar jih je julija lani upravno sodišče zavrnilo, ker naj ne bi imeli pravnega interesa. Po besedah sodišča bi se lahko pritožili le dobavitelji Microsoftove opreme, saj je razpis (v skladu z odločitvijo tamkajšnje vlade) povpraševal zanjo, odprtokodni ponudniki pa sploh niso v položaju, da bi jo dobavili. S tem se je sodišče izognilo odločanju o vprašanju, ali je odločitev za Microsoftovo opremo pravilna.

Par...

InfoWorld - Ko je lani del razvijalcev odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice prebegnil iz Oracla na svoje in začel popolnoma prosti fork z imenom LibreOffice, se je pojavilo vprašanje, katero verzijo izbrati. Izdelka sta zgrajena na isti osnovi, izhajata iz iste kode, a se dograjujeta različno, zato je odgovor še toliko teže najti. Na InfoWorldu so si ogledali razlike in podobnosti med paketoma in poizkusili najti ta odgovor.

Prva razlika je v namestitvi, saj OpenOffice vsebuje tudi Javino izvajalno okolje (JRE), medtem ko ga je pri LibeOfficeu potegniti z interneta ločeno. Za delovanje paketa JRE ni nujno potreben, le za upravljanje podatkovnih baz ga potrebujemo. OpenOffice vsebuje podporo...