Bakterije, ki tvorije strupe botulinum, so obligatorni anaerobi (živijo le v odsotnosti kisika, čeprav nizke koncentracije zaradi encima superoksid dizmutaze lahko tolerirajo). Botulinum vpliva na aksone, končni rezultat pa je paraliza mišic. To je tudi razlog za strupenost, saj se lahko enostavno zadušimo. Botulinum pa se uporablja tudi v številne medicinske namene in celo v kozmetične namene kot Botox. Največkrat se okužimo iz pokvarjenih konzerv in podobnih nepredušno zaprtih živil. Strup uniči segrevanje nad 80 °C, zato ob primerni pripravi hrane strahu ni.
Ena izmed nočnih mor strokovnjakov je morebitni teroristični napad s strupom, v katerem bi ga teroristi vnesli v hrano. Zaradi visoke potentnosti bi zadostovala že majhna količina. Zastrupitev z botulinom ne moremo zdraviti s klasičnimi agensi za boj proti živčnim strupom, kot sta atropin ali pralidoksim, imamo pa učinkovite specialne protistrupe, ki jih sestavljajo monoklonska protitelesa.
Pravzaprav je strupom botulinum sedem, ki so označeni s črkami do A do G; za vsakega (oziroma nekateri so za več hkrati) imamo ustrezne protistrupe. Sedaj pa so odkrili nov strup iz te družine, ki je dobil oznako H. Preliminarne raziskave kažejo, da je najbolj strupen v celotni seriji, hkrati pa obstoječi protistrupi nanj skorajda ne delujejo. Zato so znanstveniki v članku, ki so ga o odkritju objavili v reviji Journal of Infectious Diseases DNK-zaporedje novega proteina preprosto izpustili. To se doslej še ni zgodilo.
Raziskovalci pravijo, da so se za tako potezo odločili po razgovorih z več ameriškimi ustanovami, med njimi Centrom za nadzor bolezni (CDC), vojaškimi laboratoriji, Službo za domovinsko varnost (DHS) in ostalimi. Dokler ne bodo izdelali ustreznega protistrupa, zaporedja DNK ne bodo objavili.
To se v znanosti načeloma ne dogaja. Seveda so številni občutljivi podatki skriti, a ti so razne tehnološke metode in načini priprave, ne pa tako osnovne informacije. Znane so tudi formule spojin kemičnega orožja (recimo VX), seveda pa so tajni natančni proizvodni postopki. Spomnimo se tudi lanskega primera, ko so nizozemski znanstveniki objavili članek, kako so virus ptičje gripe H5N1 gensko modificirali tako, da je bil mogoč tudi prenos po zraku. Takrat je NSABB (National Science Advisory Board for Biosecurity) najprej objavo članka v Science zaradi varnostnih pomislekov zavrnil, kasneje pa popravljeno verzijo odobril, a ne soglasno (12-6).
Security through obscurity več kot očitno ni več omejen le na računalništvo.
