Slo-Tech - Kitajska Komisija za zdravje (NHC) je sporočila, da so pri 41-letnem moškem iz kraja Džendžjang potrdili prvi primer okužbe z virusom ptičje gripe tipa H10N3. Gre za enega redkejših virusov ptičje gripe, saj so v zadnjih 40 letih zabeležili manj kot 200 primerov okužb živali, večinoma ptic. Za zdaj ni dokazov, da bi se virus lahko širil s človeka na človeka. Sledenje stikom ni pokazalo drugih okuženih. Svetovna zdravstvena organizacija je sicer dejala, da ni znano, kje se je okuženi srečal z virusom

Virusi ptičje gripe so sorazmerno pogosti med pticami, a imajo često zanemarljive vplive nanje. Delijo se na nizko patogene (LPAI) in visoko patogene (HPAI). Precej drugačna pa je situacija, kadar napadejo druge živali ali ljudi. Sami po sebi sicer za ljudi po navadi niso posebej nevarni, problematična pa je zlasti sočasna okužba z običajno gripo in virusi ptičje gripe, saj lahko virusi izmenjujejo genski material. H10N3 sodi med manj nevarne viruse, ki napadajo perjad, zato trenutno...

Science Magazine - Preizkus treh novih zdravil proti eboli v Vzhodnem Kongu je dal navdušujoče rezultate, saj sta dve od njih v primeru zgodnjega zdravljenja smrtnost zmanjšali na zgolj desetino obolelih.

Na vzhodu Demokratične republike Kongo od lanskega avgusta poteka izbruh ebole, ki je doslej zahteval okoli 2800 obolelih in 1800 smrtnih žrtev. S tem gre za drugo največjo epidemijo v zgodovini, po zahodnoafriški med letoma 2013 in 2016, ko je zbolelo čez 28.000 ljudi in jih umrlo dobrih 11.000. Toda hkrati je najnovejši izbruh prelomen glede uspeha v človekovem boju s to boleznijo. Eksperimentalno Merckovo cepivo deluje in naj bi zagotavljalo zelo visoko stopnjo zaščite pred okužbo, sedaj pa smo deležni pozitivnih novic tudi pri zdravljenju tistih, ki so že zboleli.

Lanskega...

Nature - Resničnost je po navadi bolj zanimiva od fikcije, kar se je zgodilo tudi to pot. Ekipa francoskih in ruskih raziskovalcev je v 30.000 let zamrznjenem permafrostu odkrila nov virus, ga odtalila in z njim okužila celice. Preden zaženete preplah, povejmo, da virus napada amebe in nam torej ni nevaren, je pa odkritje izjemno zanimivo.

Ali so virusi sploh živi, je odprto vprašanje in biologi se še niso poenotili. Razlog je izmuzljivost definicije živega, ki je še vedno zgolj opisna. Nesporno pa je, da gre pri virusih za do skrajnostni poenostavljene skupke nukleinskih kislin, ki običajno poleg...

Slo-Tech - Ena izmed ljudem najnevarnejših spojin na svetu so živčni strupi bakterij Clostridium botulinum (in sorodnic C. butyricum, C. baratii, C. argentinense), ki imajo LD₅₀ (odmerek, pri katerem umre polovica izpostavljenih osebkov) okrog 1-2 ng/kg za intravenozni vnos in približno desetkrat več ob vdihavanju. Znanstveniki so odkrili novo vrsto tega strupa, ki je najbolj nevarna izmed vseh znanih, sedanji protistrupi pa so neučinkoviti. Zaradi tega se je prvikrat zgodilo, da zaporedja DNK-zaporedje, ki kodira protein novega strupa, niso javno objavili. To bodo storili šele, ko bodo razvili protistrup.

Bakterije, ki...

Slo-Tech - Ameriški državni sekretar John Kerry je včeraj dejal, da imajo ZDA dokaz, da so v Siriji 21. avgusta v zloglasnem napadu na civiliste uporabili bojni plin sarin. To naj bi dokazovale kemične in toksikološke preiskave vzorcev las in krvi žrtev. Tudi inventar naj bi podpiral to tezo, saj ima Sirija ogromne zaloge sarina. Ali je bil dejansko uporabljen sarin, je na tem mestu še...

Slo-Tech - Znanstveniki so odkrili, da v jezeru Vostok kar mrgoli življenja. To ne bi bilo nič presenetljivega, če ne bi bilo jezero Vostok največje podledeniško jezero na svetu, ki je pod antarktičnim snegom ujeto že 15 milijonov let. Ves ta čas so v vodi vladale skrajno neprijazne razmere (mraz, tema, odsotnost svežega zraka, čeprav nekaj cirkulacije med različnimi podledeniškimi jezeri vendarle najdemo), zato je bilo po prodoru do jezera pred dvema letoma veliko vprašanje, kaj bodo tam našli. Po eni strani so si obetali pogled v preteklost, kakšno je bilo življenje na Zemlji pred 15 milijoni let, po drugi strani pa so v Vostoku podobne razmere kot na nekaterih lunah v našem osončju (

PhysOrg.com - Znanstveniki z Univerze v Warwicku so v bakteriji Rhodococcus jostii RHA1 našli gena za encima iz skupine peroksidaz Dyp, označena kot DypA in DypB, ki omogočata razgrajevanje lignina. Podrobno so analizirali DypB, za katerega so odkrili, da ima pomembno funkcijo pri razgradnji lignina. Ko so pripravili mutantski sev bakterij ΔdypB (to pomeni, da imajo delecijo gena DypB), je bila izražena aktivnost razgradnje lignina bistveno manjša. Nadalje so ugotovili, da uporablja encim kot kofaktor dvovalentne manganove ione. Izolirani rekombinantni...

Ars Technica - Naš genom je prepleten z nešteto kopijami sorazmerno kratkih genskih zaporedij, ki se imenujejo transpozoni. Gre za dele DNK, ki imajo sposobnost premikanja z enega na drugi konec genoma in so za razliko od insercijskih zaporedij dovolj veliki, da imajo običajno poleg zapisa za transpozazo (encim, ki omogoča premikanje po genomu oziroma transpozicijo) še zapis za nek reporterski gen (na primer kak gen laktoznega operona).

Transpozonov v DNK večine živih bitij mrgoli. V koruzi, kjer jih je Barbara McClintock leta 1948 odkrila in za to leta 1983 prejela Nobelovo nagrado, predstavljajo več kot polovico genoma. Tudi v človeku jih je znaten delež, saj se na primer zgolj zaporedje ALU, ki obsega slabih 300 baznih parov, pojavi tudi do milijonkrat. Čeprav so sila uporabni...

Slo-Tech - Raziskovalci s The Craig Venter Instituta v ZDA poročajo o revolucionarnem dosežku, ki ga naši mediji v zadnjih dneh povzemajo kot ustvarjenje sintetične celice ali umetnega življenja. Opredelitev sintetična celica je za nepoučenega bralca zavajajoča, saj ne gre za biologijo psevdoorganskih silicijevih spojin ali celico s celično membrano iz umetnih materialov. Resnica je precej bolj biokemijska in manj spektakularna.

Genski zapis vseh živih bitij je kompaktno zapisan v dolgi molekuli, ki se imenuje deoksiribonukleinska kislina in je navita v kromosome. Molekula je biokopolimer...