» »

Nobelova nagrada za ekonomijo 2013

Nobelova nagrada za ekonomijo 2013

Nobelove nagrade - Takole ob zaključku razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad vam dolgujemo še prejemnika te prestižne nagrade za dosežke na področju ekonomije. "Nepravo" Nobelovo nagrado za ekonomijo, ki ni del Nobelove oporoke, temveč jo na pobudo švedske centralne banke podeljujejo šele od leta 1969, prejmejo trije ameriški ekonomisti: Eugene F. Fama, Lars Peter Hansen in Robert J. Shiller za "empirično analizo cen premoženja". To je šele šestič, da si to nagrado delijo trije ljudje. Doslej so jo največkrat, to je 22-krat, prejeli posamezniki, 17-krat pa dvojice.

Fama, Hansen in Shiller so se ukvarjali z analizo cen premoženja, iz katere so želeli izluščiti resnično in objektivno vrednost premoženja. Čeprav je cena vedno posledica dogovora med kupcem in prodajalcem, pa je ta lahko zaradi različnih dejavnikov precej izkrivljena. Zato so nagrajenci poizkusili ugotovili, kakšna je realna vrednost premoženja. To je zelo pomembno vprašanje, saj v času odstopanj na trgu (torej ob manijah in panikah) to omogoča napoved, kje se bo cena dolgoročno stabilizirala. Kratkoročnih napovedi to ne omogoča, hkrati pa na trgu, kjer so cene povsem enake realni vrednosti premoženja, njihovih premikov ni mogoče napovedati. V povprečju se bodo sprehajale okrog te vrednosti, kratkoročno pa bo njihovo poplesavanje podobno naključnemu sprehodu.

Poznavanje fundamenta, kot tudi pravimo tej objektivni ceni premoženja, je pomembno tako za posameznika kot inštitucije. Omogoča namreč modro izbiro, kako se splača varčevati (v precenjene delnice ni smiselno vlagati, v razgret nepremičninski trg prav tako, niti v valuto nad breznom hiperinflacije) in investirati. Cene premoženja, ki so daleč od fundamenta, povzročajo napačno alokacijo resursov, kakor se učeno imenuje metanje denarja skozi okno (zavoženi gradbeni projekti, precenjene parcele, nakup predragih koncesij, subvencioniranje na propad obsojenih podjetij itd.).

Fama je že v 60. letih prejšnjega stoletja pokazal, da analiza predhodnega gibanja cen delnice ne pove nič o njeni vrednosti jutri. Ta je povsem naključna, saj je odvisna od razpoloženja ljudi in številnih drugih dejavnikov. Tudi pomembni dogodki, kot je najava izplačila dividend ali prevzem podjetja, imajo omejeno napovedno moč. Sprememba tečaja na borzi se namreč zgodi hipno (sicer v pričakovano smer, a prehitro za pametno reakcijo človeka; pravimo, da trg vedno vključuje vse javno znane informacije), potem pa je njeno gibanje spet naključno. Fama je že v svoji disertaciji dokazal, da je korelacija med predhodnimi nihanji tečaja delnice in njegovo vrednostjo naslednji dan tako majhna, da se donosa s tem ne da ustvarjati že zaradi stroškov trgovanja.

Shiller pa je pokazal, da dolgoročno spremembe tečaja lahko napovemo. To je zelo zanimivo, glede na to da kratkoročno te napovedi niso mogoče. Pričakovali bi, bo na dolgi rok še slabše, a to ni res. V osnovi fundament določajo dividendna izplačila, medtem ko cene nihajo okoli te vrednosti in se slej ko prej izpovprečijo. Zato lahko napovemo, kam bo trg odpotoval čez nekaj let. Žal ne moremo vedeti, kdaj se bo to zgodilo. (Tu se spomnimo na staro modrost, da je lahko trg nor dlje, kot ste vi lahko likvidni, in tedaj vam vsa pamet sveta nič ne pomaga.)

Ko pa imamo opraviti z vrednostnimi papirji, ki so tvegani, pa je treba ovrednotiti še premijo za riziko (torej koliko je donosnost tveganega papirja višja od netveganega, recimo državne menice) in donos postane statistična kategorija. Tveganje na dolgi rok mora biti nagrajeno bolj od tveganja na kratki rok, medtem ko imajo netvegani papirji najnižjo donosnost.

Hansen je zato leta 1982 predstavil posplošeno metodo momentov (GMM). Tedaj so uporabljali CAPM in na potrošnji temelječ CAPM (CCAPM), ki merita tveganje naložbe z njeno kovarianco s tržno donosnostjo (CAPM) oziroma s kovarianco donosnosti s povprečno potrošnjo na prebivalca (CCAPM). Hansen pa je pokazal, da (C)CAPM nista ustrezna prav zaradi izjemne volatilnosti delnic in da GMM bolje opisuje dogajanje.

Vsi trije nagrajenci so postavili pomembna orodja, ki nam danes omogočajo precej boljše razumevanje fundamentalne vrednosti premoženja. Danes lahko napovemo dolgoročni trend gibanja vrednosti premoženja, tudi zaradi metod, ki so bolj napredne od CAPM in ki so jih razvili nagrajenci. Popolnoma realne vrednosti sicer še vedno ne znamo oceniti, a smo bistveno dlje, kot smo bili pred 50 leti.

Vsi prejemniki letošnjih Nobelovih nagrad jih bodo uradno prejeli 10. decembra v Stockholmu oziroma Oslu (nagrada za mir), ko bo minevala 117. obletnica Nobelove smrti.

4 komentarji

carota ::

V kontekstu članka, kot zanimivost - kaj je napovedal Schiller leta 2005 o nepremičninskem balonu in kaj sedanji šef FED-a, Bernanke, in bodoča šefica, Yellen.

“If the housing bubble were to deflate on its own, would the effect on the economy be exceedingly large? NO.” – Janet Yellen – October 21, 2005

“The bottom line for housing is that the concerns we used to hear about the possibility of a devastating collapse—one that might be big enough to cause a recession in the U.S. economy—while not fully allayed have diminished. Moreover, while the future for housing activity remains uncertain, I think there is a reasonable chance that housing is in the process of stabilizing, which would mean that it would put a considerably smaller drag on the economy going forward.” – Janet Yellen – February 2007

“We’ve never had a decline in house prices on a nationwide basis. So, what I think what is more likely is that house prices will slow, maybe stabilize, might slow consumption spending a bit. I don’t think it’s gonna drive the economy too far from its full employment path, though.” – Ben Bernanke – July 2005

“House prices have risen by nearly 25 percent over the past two years. Although speculative activity has increased in some areas, at a national level these price increases largely reflect strong economic fundamentals.” – Ben Bernanke – October 20, 2005

“Housing markets are cooling a bit. Our expectation is that the decline in activity or the slowing in activity will be moderate, that house prices will probably continue to rise.” – Ben Bernanke – February 15, 2006

“This is the biggest boom we’ve ever had. So a very plausible scenario is that home-price increases continue for a couple more years, and then we might have a recession and they continue down into negative territory and languish for a decade. It doesn’t even attract that much attention. There will be many people thinking it was a soft landing even though prices may have gone down in real terms by 40 percent.” – Robert Shiller – August 2005

antonija ::

Tele citati so pa zelo zabavni :) Vsi razen zadnjega so prepricani da trenutni trend (visoka rast) napoveduje tudi trend za naprej, torej v najslabsem primeru manjsa rast.

Edino Nobelovec je rekel, da ce imamo zdaj divjo rast, lahko precej sigurno pricakujemo obrat v negativno smer, kar dejansko se toliko dodane vrednosti na svetu ne ustvari. Brihten fant, ni zastonj dobil nagrade :)
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

friendbreez ::

antonija je izjavil:

Brihten fant, ni zastonj dobil nagrade :)


LOL :))

Sicer se mi pa zdi kar super, da se Nobel v ekonomiji dodeljuje tudi za zdravo pamet in zdravo kmečko logiko (podkrepljeno s študijami in raziskavami, da se razumemo).

Markoff ::

Dokler ne dobi Nobelove nagrade za ekonomijo kakšen usekan ultra-keynesianec tipa EIPF (Mencinger, Križanič, Štibler et al), bo nagrada še imela nek ugled.

Da se le ne ponovi Obama, the Democratic Warmonger of Peace.
Novorek idiokracije:
posebaj, skropucalo, inžinir, intiligenca/intelegenca, apsolutno, anEks.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

V kateri sklad vložiti?

Oddelek: Loža
397197 (5059) Spajky
»

Precenjeni Amazon posloval z izgubo (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Rezultati
5211635 (8840) Tilen
»

Zaradi krize 20-odstotno znižanje višine Nobelovih nagrad

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
73372 (2425) Markoff
»

Varčevanje v vzajemnih skladih: DA ali NE? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
8310003 (6999) dronyx
»

Nobelova nagrada za ekonomijo 2010 (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
8717735 (16258) Manu

Več podobnih tem