Spiegel Online - Dokumenti, ki jih je iz NSA odnesel Edward Snowden, razkrivajo nove podrobnosti iz sveta obveščevalnih služb in netijo nove incidente. Zadnji dokumenti, ki jih je objavil nemški Spiegel, kažejo na britansko vdiranje v belgijski telekom z namenom prisluškovanja.
Prejšnji teden je bil namreč Belgacom tarča obsežnega hekerskega napada, ki je povzročil kar precej skrbi. Belgacom namreč ni majhen, nepomemben telekomunikacijski operater, temveč največji v Belgiji in solastnik BICS-a (Belgacom International Carrier Services). To pa pomeni, da zagotavlja internetno povezavo tudi odjemalcem, kot sta Evropski parlament in Evropski svet. Zaradi tega je ob napadih sum sprva padel na ameriško NSA, za katero je Snowden že bil razkril, da je prisluškovala v Bruslju.
Toda to pot so bili krivci kar iz domačih logov. Dokumenti kažejo, da je britanska obveščevalna služba GCHQ vsaj od leta 2010 izvajala Operacijo Socialist. Ta je obsegala nov način napada, ki so ga razvili v NSA in poimenovali kvantna vstavitev (QI). Gre za metodo, pri kateri so tarče preusmerili na spletne strani, ki so potem na njihove računalnike naložile vohunsko programsko opremo. Večinoma so napadali računalnike, ki so bili povezani z infrastrukturnim delom Belgacoma, tako da so dobili pomembne informacije o belgijskem podjetju. Cilj napadov so bili usmerjevalniki GRX (GPRS Roaming Exchange), da bi lahko izvajali napade MITM (man-in-the-middle) na uporabnike pametnih telefonov, ki so gostovali v tem omrežju.
GCHQ se je zelo zanimala tudi za BICS, ki skrbi za pomembno mednarodno infrastrukturo - med drugim upravlja kable TAT-14, SEA-ME-WE3 and SEA-ME-WE4, ki povezujejo ZDA, Evropo, severno Afriko, Bližnji vzhod in Singapur. Podatki iz predstavitve, ki so jo pridobili novinarji, kažejo, da je GCHQ preiskoval te povezave in da je uspel pridobiti dostop do GRX-usmerjevalnikov, s čimer so bili le korak do končnega cilja. Belgacom je v uradni izjavi priznal, da so bili žrtve napadov in da so napadalci pridobili nekaj dostopa, vendar naj komunikacije ne bi bile ogrožene niti razkrite. Belgacom uradno ne komentira, kdo stoji za napadi, so pa v Belgiji začeli kriminalistično preiskavo.
Močno dvomim, da bo ta objava brez epiloga na sodišču ...
Kakor koli pa je takšnih pripetljajev resnično mnogo, * afere pa zato ne bi smele biti nobena senzacija, temveč pričakovana nesnaga, ki jo potrebno dosledno in pravično počistiti.
Tako kot vse ostalo bo tudi to šlo mimo popolnoma brez posledic za kogarkoli...
Boš napovedal vojno Združenem Kraljestvu? Jih boš izključil iz EU? Zaprl meje? Uvedel embargo?
Verjetno je največ, kar bi Belgija lahko dosegla to, da se osumljence izroči. Vendar pa jih moraš za to najprej identificirati. Tega pa brez pomoči države, ki je to početje sponzorirala, seveda ne moreš storiti.
Kar je edino možno storiti je, da se čim več dela na zaščiti lastnih komunikacij. Da se uvede šifriranje povsod, kjer je to mogoče.
Druga možnost je, da v EU preprosto priznamo, da smo kolonija ZDA. Tudi ta možnost je čisto realna in niti ni tako slaba - bomo vsaj pogledali resnici v oči, kajti prve točke EU pač ni sposobna izvesti.
Tako kot vse ostalo bo tudi to šlo mimo popolnoma brez posledic za kogarkoli...
Boš napovedal vojno Združenem Kraljestvu? Jih boš izključil iz EU? Zaprl meje? Uvedel embargo?
Verjetno je največ, kar bi Belgija lahko dosegla to, da se osumljence izroči. Vendar pa jih moraš za to najprej identificirati. Tega pa brez pomoči države, ki je to početje sponzorirala, seveda ne moreš storiti.
Hja, država tega ni sponzorirala, pač pa počela (državne agencije predstavljajo državo).
Vojna? Bodi resen.
Če bi jih nagnali iz EU, niti ne bi bilo napačno, a dvomim, da bo ta dogodek pokupčkal zadosti politične volje.
Zaprl meje? Neumnost.
Embargo? Prav tako neumnost, a kakšne druge (denarne) sankcije bi bile zelo na mestu.
Če bo pač kazenski postopek obtičal, kar je najbolj samoumevno logično in verjetno, ostaja tu še odškodninski. Pa cela paleta EU inštitucij (tudi političnih).
Kar je edino možno storiti je, da se čim več dela na zaščiti lastnih komunikacij. Da se uvede šifriranje povsod, kjer je to mogoče.
Druga možnost je, da v EU preprosto priznamo, da smo kolonija ZDA. Tudi ta možnost je čisto realna in niti ni tako slaba - bomo vsaj pogledali resnici v oči, kajti prve točke EU pač ni sposobna izvesti.
Če je že gospodarstvo nekoliko pokleknilo in ponekod recesija še vedno trka na vrata ter bomo morali vsi nekoliko na kolena, bi bilo fino, da to naredimo samo enkrat; torej se hkrati rešimo še teh angloameriških tepcev.
Šifriranje ni edina rešitev. Ga propagiram, daleč od tega, da ga ne bi ... Vidim pa tu tudi jasen politični problem. Ki ga ne smemo spregledati in ignorirati.
In kakor koli, najbrž tudi mi za sosedami vohunimo, one pa za nami, kje so še vse preostale države, ki imajo kakšne interese pri nas vohljati in obratno. Pravzaprav sem za vsaj dve sosedi povsem prepričan, da za njima vohunimo.
Minimum, kar bi iz te objave lahko potegnili, je izoblikovanje približka političnega stališča o delovanju obveščevalnih/protiobveščevalnih služb članic znotraj EU. Še bolj zaželeno bi bilo, da bi se kar na ravni EU uredilo strategijo morda tudi nadzor.
No, saj to ni problem, da države vohunijo med sabo. Večji problem je, če tvoj kao partner uporabi skupno (partnersko) infrastrukturo za napad nate. ZDA so tako uporabile NATO infrastrukturo za napad na EU institucije.
Saj po eni strani je razumljivo... samo potem se nehajmo sprenevedati, da smo partnerji.
Tako kot vse ostalo bo tudi to šlo mimo popolnoma brez posledic za kogarkoli...
Boš napovedal vojno Združenem Kraljestvu? Jih boš izključil iz EU? Zaprl meje? Uvedel embargo?
Verjetno je največ, kar bi Belgija lahko dosegla to, da se osumljence izroči. Vendar pa jih moraš za to najprej identificirati. Tega pa brez pomoči države, ki je to početje sponzorirala, seveda ne moreš storiti.
Nimam pametnega predloga, potiho pa navijam za 2. slovensko osamosvojitev. Rajši noben kot taki prijatelji...
Kdo nas pa je prvič :) Uporabljam... HTTPS kjerkoli je, truecrypt, keepass... Hočeš reč da je možno da bi Intel naredil backdoor že v sami arhitekturi?
EU nima jajc za nič resnega, kamoli vreči petokolonaše aka 51. zvezno državo ZDA iz EU, kaj šele za kakšen embargo ali zaprtje meja .
51. zvezna država? Ko bi le bilo tako zelo enostavno. Nazadnje, ko sem preveril je Cameron zaradi parlamenta obmolknil, Francija (kdo se še spomni "freedom fries"?) navija skupaj z ZDA za neko novo vojno, trenutni zunanji minister Slovenije pa kot vrtavka spreminja svoje (in s tem državno) stališče v nekem kraju, kjer je Slovenija enkrat že pristopila k neko "koaliciji voljnih".
Zgodovina se ne samo ponavlja. Zgodovina se ponavlja kot tragična satira.
V splošnem se je to poimenovalo "realpolitik". Naziv 51. zvezne države bi lahko pripel celi vrsti članic EU, pač odvisno od leta in dneva. Če je rešitev metanje vseh "nediscipliniranih" članic iz zveze, potem se bojim, da bi ta na koncu ostala sestavljena kvečjemu iz kakšne Avstrije in Luksemburga.
Hja, država tega ni sponzorirala, pač pa počela (državne agencije predstavljajo državo).
Bah, picajzljaš pri besedah. Ko država izvaja državni terorizem, se temu reče "sponziriranje terorizma". Ko država izvaja obveščevalne dejavnosti v tujini, lahko tudi temu rečes "sponzoriranje vohunov".
Mislil sem, da je sarkazem dovolj očiten. Žal mi je, če je okolje okoli tebe že tako napumpano z ne vem čim, da se celo skrajen sakrazem sliši kot "pogojno izvedljivo".
Če bo pač kazenski postopek obtičal, kar je najbolj samoumevno logično in verjetno, ostaja tu še odškodninski.
Katero sodišče pa je pristojno za obravnanje odkšodnin pri obveščevalnem/protiobveščevalnem preseravanju med državami? Nazadnje, ko sem preveril, je bila stvar zelo enostavna: uradno se molči, kogar se ujame z roko v kozarcu z marmelado, plača. Višina cene je odvisna od lokalne folklore.
Torej bomo priča ostri diplomatski noti. Sicer pa je to, če uprabim vsem znano govorico, bilateralen problem med dvema članicama, ki ga bosta morala rešiti sami.
Šifriranje ni edina rešitev. Ga propagiram, daleč od tega, da ga ne bi ... Vidim pa tu tudi jasen politični problem. Ki ga ne smemo spregledati in ignorirati.
Kakšen je ta "političen problem"? Morda to, da EU niso Združene Države Evrope, temveč samo in izključno zveza držav od katerih ima vsaka pravico tudi izstopiti, če jim kaj ni všeč.
Kdo nas pa je prvič :) Uporabljam... HTTPS kjerkoli je, truecrypt, keepass... Hočeš reč da je možno da bi Intel naredil backdoor že v sami arhitekturi?
No, saj to ni problem, da države vohunijo med sabo. Večji problem je, če tvoj kao partner uporabi skupno (partnersko) infrastrukturo za napad nate. ZDA so tako uporabile NATO infrastrukturo za napad na EU institucije.
Saj po eni strani je razumljivo... samo potem se nehajmo sprenevedati, da smo partnerji.
Ta skupna infrastruktura mi je čisto nepomemben element v konfliktu.
Da ZDA vohunijo za članicami EU, partnerstvu navkljub, povsem razumljivo. Nikakor pa si tega članice ne bi smele dovoliti med seboj, pa kakor koli se to utopično bere. Zato ne bi bilo niti najmanj neumno imeti skupen nadzor na obveščevalnimi/protiobveščevalnimi službami.
Kar se pa partnerstva z ZDA tiče, je bilo to že davno jasno, pa smo vse odločitve o krepitvi partnerstva na vseh ravneh sprejemali bolj ali manj z glavo v pesku.
Katero sodišče pa je pristojno za obravnanje odkšodnin pri obveščevalnem/protiobveščevalnem preseravanju med državami?
Hja, materialno pristojno v državi, kjer se je škodni dogodek zgodil. Če lahko državljani iztožijo lastno državo, ne vem zakaj ne bi tožeče stranke druge države članice. In škodo je operater imel. To je goli in precej gotov minimum, ki ga lahko iztožijo.
Ostro pismo, praviš? Operater, pa še kdo lahko iztožijo doma drugo državo. To je goli minimum. Je pa nadaljnji razplet precej odvisen od bilateralnih sporazumov, pa tudi čezmejne politične volje - in prav ta upam, da bo eskalirala do mere, ko bo potrebno iskati rešitve ...
Politični problem je ta, da vohunimo drug za drugim znotraj EU in s tem nemarno trošimo davkoplačevalcem denar in jim ob enem še kratimo ČP. Seveda brez želenega (beri: javno opevanega) učinka. Po drugi strani pa si prizadevamo za skupnost, ne le zvezo, kjer po večini že imamo skupno valuto, lep zalogaj skupno usklajene zakonodaje itn.
Katero sodišče pa je pristojno za obravnanje odkšodnin pri obveščevalnem/protiobveščevalnem preseravanju med državami?
Hja, materialno pristojno v državi, kjer se je škodni dogodek zgodil. Če lahko državljani iztožijo lastno državo, ne vem zakaj ne bi tožeče stranke druge države članice. In škodo je operater imel. To je goli in precej gotov minimum, ki ga lahko iztožijo.
Heh. Zato, ker moja država (oziroma sodišče moje države) nima jurisdikcije nad drugo državo. To je nekako definicija suverenosti oz. neodvisnosti. Sodišča, ki se sama razglašajo pristojna za tuja suverena območja, ne pridejo daleč.
V mednarodnih odnosih se lahko države medsebojno tožijo kvečjemu tam, kjer se predhodno medsebojno dogovorijo katero sodišče bo za primer pristojno. Če se tega ne dogovorijo, lahko samo stopnjujejo stopnjo izražanja svojega nestrinjanja po lestvici od javnega protestiranja do oboroženega posega.
Kot študijski primer trenutne ureditve med članicama EU, ki se kregajo glede nekih odškodnin, si poglej spor med Španijo, Gibraltarjem in Združenim Kraljestvom. Ob strani vseh ostalih stvari, bi si človek mislil, da bi bila stvar pred sodiščem že davno tega rešena, če bi takšno sodišče sploh obstajalo.
Ostro pismo, praviš? Operater, pa še kdo lahko iztožijo doma drugo državo.
Iztožiš jo lahko, če ta država pristane na postopek pred tvojim sodiščem. Če ne, je tvoja edina možnost, da spor sprožiš v državi, ki jo želiš tožiti, na podlagi zakonov tiste države.
Pri tožbi v lastni državi se srečaš tudi z manjšo težavo zbiranja dokazov, saj moraš najprej dokazati, da so neznane osebe delovale v korist in po naročilu te države. Kar bo znova misija nemogoče, če teh oseb ne moreš dobiti v roke. Če pa jih, potem pa itak sodiš njim.
Je pa nadaljnji razplet precej odvisen od bilateralnih sporazumov, pa tudi čezmejne politične volje - in prav ta upam, da bo eskalirala do mere, ko bo potrebno iskati rešitve ...
Pri obveščevalnih spodrsljajih velja samo ena pravilo: vse se zanika. Tukaj ni govora o nikakršni politični volji ali čem drugem. Na domačem terenu igre ne moreš igrati, ker je nimaš proti komu. Na njihovem terenu ne moreš zmagati, ker so pravila drugačna.
Politični problem je ta, da vohunimo drug za drugim znotraj EU in s tem nemarno trošimo davkoplačevalcem denar in jim ob enem še kratimo ČP.
Torej nacionalne države delajo to, kar nacionalne države delajo. Kakšen šok! Sicer pa mi povej kako je GCHQ s svojim početjem kakorkoli posegal v pravice državljanov ZK pred katerimi se mora zagovarjati.
Posebno obvestilo: EU ni država, je samo interesno združenje držav.
Seveda brez želenega (beri: javno opevanega) učinka. Po drugi strani pa si prizadevamo za skupnost, ne le zvezo, kjer po večini že imamo skupno valuto, lep zalogaj skupno usklajene zakonodaje itn.
Zveza bolj ali manj neodvisnih držav. Kako jo želiš poimenovati je popolnoma drugotnega pomena.
V tem trenutku ima EU samo nekaj nadnacionalnih organov, ki so v svojem dometu omejeni s tem, kar so države pristale, da jim dajo v roke. Vojsk, varnostnih organov, obveščevalnih in protiobveščevalnih organov in ostalih državotvornih elementov ni na spisku "harmonizacije".
Kdor naivno upa, da so države zaradi podpisa nekaj papirjev, ki služijo predvsem pretoku blaga in storitev, malo pa poskušajo parirati geopolitični moči ZDA (katastrofalno slabo, seveda), nenadoma postale največje prijateljice in ne vem še vse kaj, potrebuje resen razmislek o komu in čemu je sploh govora. Do takrat pa pač velja, da v mednarodnih odnosih ni prijateljev, temveč so samo interesi in tem interesom podrejena prehodna partnerstva.
Če kdorkoli to naredi Ameriškim vladnim ustanovam je to sovražni akt, ki se tretira kot napad na državo in lahko odgovorijo z orožjem. Seveda obratno ne, torej lahko američani delajo kar hočejo. Ni toliko problem prisluškovanje in pridobivanje podatkov, kaj se kdo pogovarja, kot to da se potem ti podatki, ki so kritične narave kar se tiče gospodarstva, delnic, trgov vrednostnih papirjev itd. Kar daje američanom veliko prednost zaslužka pred drugimi in te informacije se zagotovo prodajajo.
.