Malo googlanja, pa imaš policijo pred vrati
Eden izmed pogojev za pridobitev azila, tako Putin, naj bi bila njegova zaveza, da bo prenehal z nadaljnjimi razkritji. To naj bi bilo načeloma dogovorjeno že minuli teden. Čeprav je večino svojih dokumentov medijem izročil že v Hong Kongu, se je vseeno predvidevalo, da bo prišlo še to kakega novega odkritja informacij. In to se je tudi zgodilo.
Britanski The Guardian je v sredo objavil podrobnosti programa XKeyscore, ki naj bi ga upravljala NSA skupaj s pomočjo sestrskih služb v Avstraliji in na Novi Zelandiji. V grobem gre za neke vrste spletni iskalnik, a ne po javnem internetu, temveč po zasebni korespondenci celotnega sveta. Viri podatkov naj bi bili prisluhi NSA na mednarodnih optičnih vozliščih ter telekomunikacijskih satelitih. Kaj vse se shranjuje? Vse telefonske klice, vso spletno pošto, ves spletni klepet, vso spletno zgodovino. Ker je tega seveda ogromno, naj bi sistem, ki sestoji iz več 100 strežnikov širom oble, vzdrževal zgolj petdnevni posnetek tekočih podatkov in hranil 30 dni metapodatke. NSA, naj še tako gradi podatkovne centre, prostora za vso svetovno komunikacijo trenutno še nima (diski vendarle niso tako poceni). A nič ne de. Moč XKeyscora ni v zbiranju podatkov, ampak prav v iskanju. Možno se je spustiti na nivo posamezne tarče - njenega email naslova, telefonske številke, IP naslova - ali pa "ribariti" bolj na široko, s poizvedbami za "nemško komunikacijo iz Irana", za "vsemi osebami, ki uporabljajo šifrirane povezave med to in ono državo" ali za "vsemi pogovori o izdelavi bomb". Dostop do tega naj bi imel praktično vsak analitik NSA in to brez sodne avtorizacije.
Prosojnice, ki jih je objavil The Guardian, govorijo o "800 odkritih teroristih samo do leta 2008". Kdo so in kje jih imajo zaprte, žal ne piše. Si pa lahko predstavljamo, da so za njihovo odkritje morali aktivno brskati po zasebnih podatkih tisočih ljudi. Tako pač je, ko se greš ribiške ekspedicije s širokimi poizvedbami.
In kako to izgleda v praksi? Michele Catalano, ameriška freelance novinarka, je včeraj objavila svojo zgodbo. Pred dnevi je njen dom, medtem ko je bila v službi, obiskala šesterica FBI-jevih agentov iz skupne delovne skupine za pregon terorizma, v kateri sedijo predstavniki vseh pomembnejših zveznih agencij v okviru ameriškega Ministrstva za domovinsko varnost. Bili so v civilu, brez naloga, zgolj na zbiranju obvestil. Oglasili so se, ker je novinarka v minulem mesecu po Googlu brskala za ekonom lonci (za kuhanje kvinoje natančneje), njen mož za nahrbtnikom, sin pa je s pozornostjo prečesaval novičarske strani z informacijami o bostonskih bombaših. Ta kombinacija ključnih besed je FBI vodila do suma, da morda pripravljajo improvizirano bombo iz ekonom lonca, ravno táko, kot sta jo uporabila omenjena bostonska brata. Policisti so na kratko zaslišali njenega soproga, ki je bil ravno takrat doma ter se na hitro razgledali po hiši. Po slabi uri so doumeli, da iz te moke ne bo kruha ter se poslovili z besedami, da na teden opravijo "približno 100 takih ogledov", pri čemer se v 99% primerov izkaže, da gre za "lažni alarm", 1% primerov pa naj bi dejansko vodil do nečesa plodnega, beri vsaj kakih drog ali orožja.
Gre seveda za smešno nizek procent, daleč prenizek, da bi bilo mogoče govoriti o kakršnikoli sorazmernosti posega v zasebnost. Od dogodka dalje Catalanova ne sprejema intervjujev, tako da marsikatero vprašanje ostaja odprto, a če navedeno drži in so do nje res prišli zgolj na podlagi iskalne zgodovine (ki gre preko https, tako da je najbrž morala priti kar od Googla), imamo resen problem.
Šef NSA, general Keith Alexander, je v včerajšnjem nagovoru na konferenci Black Hat zbrano hekersko srenjo skušal prepričati prav v obratno - da kavtele so, in da se nedolžni nimajo česa bati. Ni bil ravno uspešen.
Dodatek: policija se brani, da so prišli na podlagi prijave s strani moževih sodelavcev, ne (izključno?) njene spletne zgodovine. Več podrobnosti, ko bodo.