IBM navaja le nekaj projektov, kjer so v zadnjem času s pridom uporabili Watsona. V sodelovanju s farmacevtskim gigantom GlaxoSmithKline so mu dali prebrati vso znano gradivo o malariji in kemijskih učinkovinah. Watson se je iz tega naučil veliko, tako da je v prvi fazi sam identificiral učinkovine, ki se danes uporabljajo za boj proti malariji, in predlagal 15 novih učinkovin, ki imajo potencialno tovrstne učinke. Prav iskanje spojin s primerno biološko aktivnostjo je danes glavni problem v farmaciji, saj je organska sinteza že zdavnaj dovolj razvita, da lahko sintetiziramo praktično vse, kar si želimo. A to precej stane, zato želijo farmacevtska podjetja čim več izločanja spojin opraviti računalniško (recimo s QSAR) in šele zelo zožen izbor najbolj verjetno učinkovitih dejansko sintetizirati in preizkusiti v praksi. Tod se lahko Watson izkaže kot izjemno uporaben.
Watsona so uporabili v Avstraliji pri podjetju Thiess, ki rudari. Podjetje ima tri milijarde dolarjev vredno težko mehanizacijo, ki potrebuje redne servise. Watson je prežvečil množico podatkov, ki jih Thiess zbira, na primer s senzorjev na tovornjakih (hitrost, obremenitev, pospeški), vreme, podlaga ipd. Iz teh podatkov je Watson napovedal, katera mehanizacija potrebuje servis, kako čim bolje izrabiti opremo itn. Prihranke bodo ocenili v naslednjih šestih mesecih.
Precej bolj človeško opravilo pa je Watson počel na Manhattnu. Prebral je 20.000 receptov, strokovne podatke o hrani in njenih sestavinah ter človeške ocene okusnosti različnih sestavin. Dobil je nalogo, da sestavi zdravo slaščico za zajtrk, kar mu je relativno dobro uspelo. Izmisliti si je moral nekaj podobnega španski kuhinji in rezultat je bil zelo užiten, so povedali povabljeni.
Watson je torej izjemno prilagodljivo orodje. Uporaben je povsod tam, kjer imamo opraviti z veliko količino podatkov, v katerih se skrivajo koristne korelacije. Watson jih lahko izlušči iz na videz naključnih podatkov in uporabi v koristne namene. Nekateri izmed primerov, kot je, denimo, kuha, so še precej v eksperimentalni fazi, drugi so že povsem resni projekti (sodelovanje v medicini). Tržno nišo, kjer Watson nastopa, IBM imenuje Big Data in naj bi do leta 2015 letno prinesla 16 milijard. IBM seveda ni sam, saj ima hudo konkurenco v obliki Microsofta, Oracla, SAP-a in SAS Instituta. A bistveno je, da dobivamo orodja, ki zmorejo, česar ljudje nikoli ne bomo. Prebrati več sto tisoč strani gradiva in ga hkrati uporabljati pri odločanju.
