Slo-Tech - John Deere, znan predvsem kot proizvajalec kmetijske mehanizacije, je eno izmed najbolj visokotehnoloških podjetij, ki to svojo stran dobro skriva. A njihovi stroji so v resnici računalniki na kolesih, kar med drugim pomeni tudi, da jih lahko popravljajo le pooblaščeni serviserji, da jih ni možno predelovati in da jih lahko na daljavo onesposobijo. Slednje so spoznali tudi Rusi med vojno v Ukrajini. Ukradena mehanizacija namreč ne deluje.

Iz prodajnega salona v okupiranem mestu Melitopol so odpeljali vso kmetijsko mehanizacijo v več kot tisoč kilometrov oddaljeno Čečenijo. Med vojno so plenili tudi druge vire in opremo, a kmetijska mehanizacija John Deere je visokotehnološki izdelek. Odpeljali so za pet milijonov dolarjev opreme, med katero so 300.000 dolarjev vredni kombajni in podobno. Skupno so odpeljali 27 večjih kosov, nekaj v bližnje vasi, nekaj pa daleč proč v Čečenijo v vas Zakan Jurt, kar so lahko v podjetju opazovali zaradi vgrajenih čipov za GPS. A s traktorji si v...

New Scientist - V podjetju 23andMe, kjer ponujajo storitve testiranja našega dednega materiala z namenom iskanja prednikov in podobnega, so na podlagi tako zgrajene banke genomov uspeli razviti tudi prvo zdravilo in ga prodati španskemu farmacevtskemu podjetju Almirall.

23andMe sodi v skupino tistih firm za osebno genomiko, ki nam na dom pošljejo komplet za jemanje brisa ustne sluznice, nakar iz njega s sekvenciranjem genskega materiala doženejo na primer, da je bil eden od naših prapradedkov z Nove Zelandije. Toda v podjetju so imeli že od začetka s tako nabranimi podatki veliko višje cilje od svetovanja o sorodstvu - nameravali so jih uporabiti tudi za razvoj zdravil. Ob pošiljanju paketa z brisi nazaj imamo namreč možnost odkljukati okence, ki 23andMe dovoli uporabiti naše podatke v ta namen; od prek 10 milijonov uporabnikov naj bi jih kar štiri petine na to tudi res pristalo. Razvoj učinkovin firma počne tako v lastni režiji, v oddelku Therapeutics, kakor v sodelovanju s farmacevtskimi...

IBM - IBM je sporočil, da bo njihov sistem za umetno inteligenco Watson na voljo razvijalcem ostalih naprav prek projekta Intu. Watson, ki je zmagal v kvizu Jeopardy, zdravil bolne, izdelal napovednik za film, delal kot prodajalec in še kaj, je bil doslej ujet na IBM-ovo strojno opremo. Projekt Intu, ki je za zdaj še v eksperimentalni fazi, kani to spremeniti.

Gre za platformo, ki bo razvijalec omogočila integracijo Watsonovih funkcij v ostale naprave. Tak primer so prepoznavanje govora, prepoznavanje fotografij in umetni vid, analiza besedila, pogovarjanje itd. Razvijalci bodo tako dosti laže pripravili naprave, ki bodo sposobne normalne, človeške interakcije z uporabnikom. Obetajo se torej precej pametni roboti, avatarji in...

Slo-Tech - Žogica in lopar skupaj staneta en evro in deset stotinov. Lopar je en evro dražji od žogice. Koliko stane žogica?

Le redki razmišljajo tako številčno, da ne bi popustili navidez očitnemu odgovoru in bi kot iz računalnika izstrelili pravo rešitev. Velika večina bi takoj prepričano (a narobe) odgovorila – deset stotinov. V prvi skupini so logični holmesi, v drugi njegovi zaletavi pomočniki watsoni. Prvi imajo vedno prav, drugi se vedno motijo. Vendar avtorica knjige Mastermind Marija Konnikova ne verjame v tako dokončno delitev, saj predstavi tudi tretjo skupino. Tiste, ki sicer v prvem trenutku pomislijo na enak odgovor (deset stotinov), ampak ga preverijo in ugotovijo, da je napačen.

Posamezniki iz te skupine sicer niso nujno tako nadpovprečno bistroumni kot slavni literarni detektiv, ampak so se naučili uporabljati njegovo metodo. Če žogica stane deset stotinov in je lopar en evro dražji, potem že lopar brez žogice stane evro in deset stotinov – kar bi morala biti skupna cena...

The New York Times - IBM-ov pametni superračunalnik Watson postaja čedalje uporabnejši na najrazličnejših področjih. Nase je opozoril z zmago v priljubljenem kvizu Jeopardy, potem ga je IBM usmeril v koristnejše projekte. Študiral je medicino, da je lahko deloval v zdravstvu, poizkusil se je kot prodajni svetovalec, prečesal je tudi farmacevtske patente. Sedaj postaja Watson še pek, farmacevt in avtomehanik.

IBM navaja le nekaj projektov, kjer so v zadnjem času s pridom uporabili Watsona. V sodelovanju s farmacevtskim gigantom GlaxoSmithKline so mu dali prebrati vso znano gradivo o malariji in kemijskih učinkovinah. Watson se je iz tega naučil veliko, tako da je v prvi fazi sam identificiral učinkovine, ki se danes uporabljajo za boj proti malariji, in predlagal 15 novih učinkovin, ki...

The New York Times - IBM-ov superračunalnik Watson je že lep čas dejaven v medicini. Lani spomladi so ga vpisali na začetni tečaj (prva dva letnika) pri Univerzi v Marylandu, jeseni pa je zavarovalnici WellPoint že pomagal pri postavljanju diagnoz (in najbrž zmanjševanju finančnega bremena, kot tam to gre). Do zime so vanj vnesli tudi znatno bazo medicinskih oz. farmacevtskih patentov ter člankov. Zdaj se računalnik spet vrača v šolske klopi, tokrat na polnovredni študij medicine pri ugledni Lernerjevi fakulteti za medicino v Clevelandu.

Sodelovanje so napovedali ta torek, njegov ključni del pa bo crowdsourcanje podajanja vprašanj in preverjanja odgovor nanje: študentje in profesorji na fakulteti bodo Watsonovemu algoritmu za strojno učenje pomagali do pravilnejših rezultatov. Na...

Extremetech - IBM-ov superračunalnik Watson, ki je zaslovel z zmago v televizijskem kvizu Jeopardy, dobiva nova področja uporabe. IBM ga je že naučil osnov medicine, septembra pa so ga začeli uporabljati kot pomočnika v diagnostiki. Watson ima namreč pregled nad vso objavljeno medicinsko literaturo in vsemi zdravili in režimi, ki so bili predpisani pacientu. Sedaj pa je Intel pripravil tako imenovani SIIP (Strategic IP Insight Platform), kjer Watsona uporablja tudi patentnem bojišču.

Za začetek so pripravili podatkovno bazo, ki je nastala s skeniranjem 4,7 milijona farmacevtskih patentov in 11 milijonov medicinskih oziroma biokemijskih člankov, iz katerih so izluščili ključne informacije, kot so opisane učinkovine, sintezna pot, indikacije, bolezni,...

Extremetech - IBM-ov superračunalnik Watson, ki je premagal vse človeške tekmovalce v igri Jeopardy in začel študirati medicino, bo postavljen pred nov izziv. Poizkusil se bo v vlogi prodajalca oziroma svetovalca za stranke in pa pomoči uporabnikom.

Zamisel je logična. Prodajalec bi moral v idealnem primeru vedeti vse o vseh izdelkih, ki jih prodaja, a to jasno ni mogoče. Zato se včasih (ali pa tudi pogosto) zgodi, da na vprašanja potencialnih kupcev ne more odgovoriti in kupčija gre po zlu. Tu bi sposobnosti Watsona prišle zelo prav, saj ga lahko napolnimo z vsemi znanimi podatki o vseh prodajnih artiklih. Prvi uporabnik bo kar IBM, ki bo Watsona uporabil kot prodajnega svetovalca za stranke, ki bi želele kupiti - Watsona.

Watson je namreč ogromen iskalnik, ki ga...

Forbes - IBM-ov superračunalnik, poimenovan Watson, je doživel svojih petnajst minut slave februarja, ko je gladko porazil človeška rekorderja v televizijskem kvizu Jeopardy. Seveda pa tako intelektualnega kot finančnega kapitala v Watsona niso vlagali le zavoljo televizijskega nastopa. Nasprotno, projekt se že nekaj časa razvija tudi v aplikativnejše smeri.

Forbesov Bruce Upbin piše o usmerjanju Watsona v medicinske vode. Ekipa raziskovalcev iz unverze v Marylandu je pred približno letom in pol IBM-u pomagala izbrati medicinske učbenike in strokovne revije za učenje superračunalnika. Pomagali so jim tudi z izborom vprašanj, na katera naj bi sistem znal odgovoriti in s pomočjo katerih ga lahko preizkušajo. Dr. Elliot Siegel z omenjene univerze je nabor besedil označil...

SiliconValley.com - Podjetje IBM je oz. bo danes naznanilo rojstvo novega superračunalnika. Nova naprava z imenom Watson Blue Gene system je bila zgrajena v rekordnih dveh mesecih, uporabljalo pa jo bo 3.000 raziskovalcev v IBM-ovem Thomas Watson Research Center.

Maksimalna procesorska moč Watson Blue Gene je 115 teraflopov, kar pomeni 115 bilijonov kalkulacij na sekundo, njegova konstantna zmogljivost pa je 91,29 milijarde operacij na sekundo. Ti podatki postavljajo novonastali superračunalnik takoj za IBM-ov najzmogljivejši izdelek Blue Gene (maksimalno 135 bilijonov kalkulacij na sekundo), ki ga uporabljajo v Lawrence Livermore Laboratory.

Oba superračunalnika sta zgrajena modularno. Tako je sistem Watson sestavljen iz 20 modulov, v vsakem pa je po 2.000 PowerPC procesorjev. Kljub temu da so pri izgradnji uporabili nizkoporabniška vezja, naj bi Watson Blue Gene letno porabil za kar 400 do 500 tisoč dolarjev električne energije.

Če želite imeti omenjeni sistem doma, vam ga pri IBM izdelajo...