Slo-Tech

» »

Čebelomor: Znanstveniki uspeli povezati pesticide iz skupine neonikotinoidov s sindromom kolapsa čebeljih kolonij

1 2 3
4
»

Okapi ::

In kaj ima to skupnega z gensko spremenjenimi poljščinami? Z njimi bi takšne reči kvečjemu preprečevali.

Se je že milijonkrat pokazalo, da so moji strahovi kar precej upravičeni.
:))Naštej en primer.

Ko sem v osnovni šoli bral Nemo pomlad, se ti verjetno še rodil nisi. V resnici je Nema pomlad dokaz ravno nasprotnega, kar ti misliš, da trdiš. Na nevarnost DDT-ja niso opozorili hipiji, ampak biologi. In DDT je naredil veliko več koristi, kot škode. Rešil je dobesedno na milijone življenj. Tudi za težave, ki jih je povzročal, v resnici niso krivi proizvajalci, temveč tisti, ki ga niso uporabljali v skladu z navodili.

O.

gzibret ::

> In kaj ima to skupnega z gensko spremenjenimi poljščinami? Z njimi bi takšne reči kvečjemu preprečevali.

Kako da ne? A boš izobraževal čebele, da ne smejo leteti na polje, kjer je GSO koruza, ki proizvaja pesticid iz skupine nikotinoidov?

> In DDT je naredil veliko več koristi, kot škode. Rešil je dobesedno na milijone življenj.

To je vprašljivo. Direktno so sigurno koristi, indirektno pa precejšnja škoda - nestabilne populacije (ki povzročajo škodo na poljšinah in posledično še bolj intenzivno škropljenje), raki in druge bolezni, neplodnost, dedne bolezni, zmanjšano tevilo rib - škoda v ribolovu, pomor netarčnih organizmov (opraševalcev) ipd.., in na kuncu rezistenca komarjev na DDT.

Je treba gledati širše.
Vse je za neki dobr!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

BlueRunner ::

gzibret je izjavil:

> In kaj ima to skupnega z gensko spremenjenimi poljščinami? Z njimi bi takšne reči kvečjemu preprečevali.

Kako da ne? A boš izobraževal čebele, da ne smejo leteti na polje, kjer je GSO koruza, ki proizvaja pesticid iz skupine nikotinoidov?

Uf. Ustavi malo konje. Koruza in cebele v naravi prakticno nimajo drugega stika, kot da se morda kaksna cebela obcasno malo ustavi na kaksnem listu. Posledicno je to, kar koruza vsebuje, ce ravno ne skropi s tem okoli sebe in to ni hkrati tudi insekticid, ki deluje pri dotiku, taksna koruza cebeli pri neposrednem stiku popolnoma nenevarna.

Vetrocvetke in to.

Iz koruze, ki bi vsebovala potencialno toksicne stvari do cebele mora vedno biti nek drug mehanizem, ta pa je tipicno clovek. Moj zulj je tako vprasanje, ce se sploh kdo dolgorocno posveca preverjanju, da do taksnih nezeljenih posledic ne prihaja kasneje pri uporabi in razmahu konkretne modificirane poljscine.

Zgodovina sprememb…

Okapi ::

Čebele sicer res nabirajo pelod na cvetoči koruzi, ampak v tem pelodu je koncentracija toksinov prenizka, da bi povzročali škodo. V najslabšem primeru pa bi lahko čebelarji v času cvetenja koruze čebele na pašo odpeljeli kam drugam. Še vedno bolje, kot škropljenje s strupi.

Koruzi, ki se ne zna sama braniti pred škodljivci, pomaga človek z insekticidi. V varnostnem listu enega od insekticidov, ki ga uporabljajo za zatiranje koruzne vešče, lahko med drugim preberemo: Zelo strupeno za vodne organizme, lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje. Strupeno za čebele.


O.

BlueRunner ::

Čebele sicer res nabirajo pelod na cvetoči koruzi,

Hmm. Ali ga res?

PaX_MaN ::

Tle pravjo da čebele neki le pridejo na koruzo delat.

Le quote:
"Dr. Ernest Vončina iz Zavod za zdravstveno varstvo Maribor je predstavil projekt v katerem so želeli z GC/MS analizami preiskati gutacijsko tekočino mlade koruze na sestavo pesticidov in njihovih razgradnih produktov."

Na seme koruze (Zea mays L.) hibrida PR38A24 so za zaščito nanesli sistemske in nesistemske pesticide z aktivnimi spojinami metalaksil, fludioksonil, metiokarb in klotianidin.

V laboratorijsko izvedenem rastnem poizkusu in vzorcih odvzetih na polju so preiskali gutacijsko tekočino mlade koruze na sestavo aktivnih spojin in njihovih rastlinskih metabolnih in fotolitskih produktov. Posneli so njihove masne spektre in poizkusili določiti njihovo identiteto.

Rezultati so bili za čebele porazni, kajti dokazali so da s pojavom gutacijske tekočine na mladih rastlinah koruze pridejo čebele v stik s pestro sestavo pesticidov in njihovih metabolitov, ki se še bolj strupeni kot pa aktivne spojine ki so nanešene na seme koruze.

Dr. Jernej Drofenik, Fitosanitarna uprava RS je predstavil trenutna znanstvena spoznanja pri tretiranemu semenu koruze in vplivu na čebele.

Glede lansko letnih pomorov čebel je eksplicitno zatrdil da je bil vzrok pomora čebel- klotianidin (nobena druga snov, najdena v različnih vzorcih nima takšnih lastnosti, ki bi lahko povzročile pomor).

Vir klotianidina je bilo lahko samo seme koruze. Snov se ni uporabljala za tretiranje oljne ogrščice, se ne uporablja za foliarno tretiranje...VZROK POMORA JE BILA AKTIVNA SNOV KLOTIANIDIN IN VIR SNOVI TRETIRANO SEME KORUZE !!!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: PaX_MaN ()

BlueRunner ::

Hmm... Vsak dan se naucim kaj novega. Tudi to, da se cebele pasejo tudi na koruzi.

"Z insekticidom obdelano seme" pa ni enako kot "lastna proizvodnja". Tukaj se z okapijem strinjam v tem, da se ti dve stvari ne da kar tako enaciti. Ne strinjam pa se z njegovo oceno, da je vse uber dobro pretestirano in avtomaticno bolj varno. Za to rabis tudi teste izven laboratorijev in tudi taksne, ki preverjajo posledice merjene v desetletjih ne samo v nekaj letih.

Vikking ::

BlueRunner je izjavil:

Čebele sicer res nabirajo pelod na cvetoči koruzi,

Hmm. Ali ga res?


Mogoče malo osnove nečebelarjem, kopirano:

KAKO DELUJEJO FFS NA ČEBELE

Ko čebele letajo in obiskujejo cvetove, ter s tem nabirajo medičino in cvetni prah, pogosto pridejo v stik s strupenimi kemikalijami, ki jih kmetijski pridelovalci uporabljajo v kmetijski proizvodnji.

Največkrat se dogaja, da ta FFS zastrupljajo čebele nabiralke, tj. pašne čebele. Mrtve čebele ostajajo zunaj in s strupom ne zastrupijo še ostalih čebel v panju. Čebelja družina je oslabljena, ker je izgubila pašne čebele, vendar pa ostane pri življenju. Ker se številčno stanje čebel zmanjša, preostale mladice ne morejo pokrivati in negovati vse zalege. Trudijo se odstraniti odvečno zalego, ki jo začnejo izmetavati. Zaradi pomanjkanja pašnih čebel je družina nekaj dni brez vode in hrane, zato je porušeno normalno ravnovesje v čebelji družini, kar ima v večini primerov za posledico nosemavost.

Včasih lahko vidimo pred čebelnjakom mrtve ali umirajoče družine, kajti nekateri pesticidi ubijajo čebele nabiralke, panjske čebele in tudi zalego. Za takšno čebeljo družino na žalost ni pomoči. V takšnih primerih čebele v panj prinašajo strupene snovi iz okolice bodisi z vodo, medičino ali cvetnim prahom. Hrano nato predajajo čebeljim mladicam in na takšen način zastrupijo vso družino, ki nato hitro propade .

Za preživetje čebelje družine je odločilno, v katerem razvojnem stadiju pride do zastrupitve. Najnevarnejši čas za zastrupitev je zgodnja pomlad, ko je v panju le malo mladic, ki ne morejo nadomestiti izgube pašnih čebel. V kolikor pride do zastrupitve čebel v času, ko je v družini veliko čebeljih mladic, družina nadomesti izgubo pašnih čebel v približno 10 dneh, medtem ko se v 4 - 6 tednih vzpostavi biološko ravnovesje.

Kemična sredstva lahko ubijajo čebele na tri načine: kontaktno, želodčno in inhalacijsko. Ko je strup v telesu čebele, ta deluje na več načinov. Če prizadene samo prebavila, te ne delujejo več pravilno, čebele se ne morejo več hraniti in odmrejo od lakote ali pa se izsušijo. Takšne čebele imajo ponavadi napet zadek. V kolikor deluje strup na živčni sistem čebel, se te ne morejo gibati z nogami, krili in ne morejo prebavljati. Čebele izgubijo sposobnost orientacije, zato se ne morejo oskrbovati s hrano in vodo, ter tako posredno umrejo zaradi lakote in izsušitve.

Vsako FFS naj bi testirali še posebej v pogledu strupenosti za čebele v laboratorijskih, polpoljskih in poljskih poskusih. Pri takšnih poskusih čebele na različne načine izpostavijo preizkušanemu kemičnemu sredstvu : tako FFS testirajo v obliki svežega depozita, neposredno z nanesenim sredstvom, z zauživanju ostankov v različnih časovnih presledkih po škropljenju, z s posušenemu depozitu itd. Čebele v poskusih prihajajo s sredstvi v stik kontaktno, oralno in tudi inhalacijsko. Laboratorijski testi in testi v naravi se včasih ne ujemajo, kar je posledica rezidualnega delovanja FFS, vpliva formulacije in drugih dejavnikov delovanja. Žal so v zadnjem času takšni testi vsaj za čebele prej redkost kot pravilo.

Strupenost pesticidov za čebele se izraža v mikrogramih aktivne snovi na čebelo (mikrogram/čebelo) ali v nanogramih (ng/čebelo), redko pa v miligramih. Strupenost posameznih FFS izražamo z LD50 vrednostjo. Le ta izraža letalno tj. smrtno dozo pesticida , ki bo v 24 urah usmrtila 50% čebel.

FFS glede na nevarnost za čebele delimo v štiri skupine:

1. skupina : ima LD50 od 0,001 do 1,99 mikrogram/čebelo kar pomeni zelo visoko strupenost. Teh sredstev ne smemo uporabljati v času cvetenja. Za čebele so nevarna tudi 10 ur po tretiranju. Dostop čebel do območij tretiranih s takšnimi sredstvi ni priporočljiv še nadaljnjih 5 dni.

2. skupina: ima LD50 od 2,0 do 10,99 mikrogram/čebelo, kar pomeni visoko strupenost. Za čebele takšna sredstva prenehajo biti nevarna po 8 urah od časa tretiranja.

3. skupina: ima LD50 nad 11,0 mg/čebelo, kar je nizka strupenost. Za čebele takšna sredstva prenehajo biti nevarna po 3 urah od časa tretiranja, v kolikor je bilo to pozno zvečer ali rano zjutraj

4. skupina: zelo nizka strupenost. Ta sredstva niso nevarna za čebele, tudi pri direktnem nanosu na telo.

Delovanje FFS na čebele je v veliki meri odvisno tudi od njihovega načina in oblike uporabe. Sredstva se lahko na rastlino tretira na več načinov; od škropljenja, pršenja, posipanja pa vse do inkrustiranja semen ( primer kemičnega obravnavanja koruze z imidaklopridom). Strupenost pripravkov je povezana tudi z njihovo formulacijo. Mikrokapsulirana FFS so bolj nevarna za čebele, praškaste formulacije pa so nevarnejše od tekočih. Najnevarnejša oblika uporabe FFS za čebele je vsekakor aviotretiranje, ko z letalom apliciramo FFS na velike kmetijske površine in s tem ogrožamo čebele na velikem območju.

Na možnost zastrupite oz pomora čebel veliko vpliva tudi fenološka faza rastline katera se tretira. Znano je, da čebele ne obiskujejo rastlin, katere ne cvetijo oz. ne medijo. Na takšnih rastlinah, čeprav so škropljene oz. tretirane za čebele strupenimi FFS ne prihaja do zastrupitve. Do tega prihaja na rastlinah, katere škropimo v času cvetenja, ko so najbolj zanimive za čebel. To se posebno nanaša na sadovnjake, vinograde z medovitim plevelom, oljno repico, sončnico. Do zastrupitve čebel lahko tudi pride v trenutku preleta čebel preko kultur , katere se škropijo. Čebele poberejo kapljice strupenih sredstev in jih prinesejo v čebelji panj. Prav takšna oblika zastrupitve pa je najtežja za dokazovanje krivca za pomor čebel.

BlueRunner ::

Vikking je izjavil:

BlueRunner je izjavil:

Čebele sicer res nabirajo pelod na cvetoči koruzi,

Hmm. Ali ga res?


Mogoče malo osnove nečebelarjem, kopirano:

KAKO DELUJEJO FFS NA ČEBELE

Sicer niti besede o koruzi ali tem, da se cebele pasejo tudi na koruzi, ampak OK. Je to ze nekdo drug pred teboj uspel pojasniti, da se.

Okapi ::

Za to rabis tudi teste izven laboratorijev in tudi taksne, ki preverjajo posledice merjene v desetletjih ne samo v nekaj letih.
Preden začnejo gensko spremenjeno poljščino tržit, mine kakšnih 5 let terenskih poskusov, do česar pride šele, ko se o varnosti prepričajo po nekaj letih pridelovanja v laboratorijih in izoliranih rastlinjakih. Najprej jo gojijo na omejenih in varovanih testnih poljih v okviru razvojnih inštitutov, in če je vse v redu, pride na vrsto poskusno pridelovanje v zelo omejenem in strogo nadzorovanem obsegu pri kmetih. Šele če je tudi tu vse v redu, pride seme v kmetijske trgovine in ga začno tržiti.

Če bi morali zaradi praznega strahu čakati desetletja, bi se razvoj VSEGA povsem ustavil.

O.

Tarzan ::

Če prav razmišljam, gre za vodo, ki se naravno nabira na listih koruze med 'obratovanjem' rastline. Če gredo čebele tja nabrat vodo, ki jo potem nesejo v panj, je na vidiku katastrofa. Verjetno so tudi kake študije narejene, kje se največkrat pomori pojavijo. Verjetno je v bližini jezer, potokov in rek, kjer je čebelam omogočeno zajemanje vode poginov manj. Lahko pa tudi ne, če raje šibajo na prvo travno biljko nabirat vodo, namesto da bi letele do bližnjega potoka, ne vem, nisem čebela. :))

BlueRunner ::

Okapi je izjavil:

Za to rabis tudi teste izven laboratorijev in tudi taksne, ki preverjajo posledice merjene v desetletjih ne samo v nekaj letih.
Preden začnejo gensko spremenjeno poljščino tržit, mine kakšnih 5 let terenskih poskusov, do česar pride šele, ko se o varnosti prepričajo po nekaj letih pridelovanja v laboratorijih in izoliranih rastlinjakih. Najprej jo gojijo na omejenih in varovanih testnih poljih v okviru razvojnih inštitutov, in če je vse v redu, pride na vrsto poskusno pridelovanje v zelo omejenem in strogo nadzorovanem obsegu pri kmetih. Šele če je tudi tu vse v redu, pride seme v kmetijske trgovine in ga začno tržiti.

Če bi morali zaradi praznega strahu čakati desetletja, bi se razvoj VSEGA povsem ustavil.

WTF ne razumes kaj ti zelim povedati. Ni pricakujem "cakanja". Zahtevam pa, da se tudi po zacetku uporabe to se kar precej casa sledi, ker je potrebno ugotoviti kaj se s temi poljscinami in posledicno tudi pridelki dogaja v fscking resnicnem zivljenju, ne samo v izoliranih laboratorijih.

Trenutno se ti in tebi podobno obnasate, kakor, da je "laboratorij uber garancija", kar je neresno. Podjetje tipa Monstanto pa se potem se posebej aktivno trudijo, da se potem, ko je produkt plasiran na trzisce, neodvisni raziskovalci se vedno ne bi prevec vtikali v njega, bog ne daj objavaljali kaj negativnega - brez objave pa nekako tudi peer reviewa ne mores ravno zganjati. Kar ti tudi da misliti o temu kaj vodi proizvajalce, zagotovo pa ne zelja po tem ultimativnem testu.

Okapi ::

Zahtevam pa, da se tudi po zacetku uporabe to se kar precej casa sledi,
Pa kaj tebi ni jasno? To se vendar ves čas počne. Če o tem ne piše v Jani ali kjerkoli pač že pobiraš informacije, to ne pomeni, da tega ne počno.
Podjetje tipa Monstanto pa se potem se posebej aktivno trudijo, da se potem, ko je produkt plasiran na trzisce, neodvisni raziskovalci se vedno ne bi prevec vtikali v njega, bog ne daj objavaljali kaj negativnega
To je seveda čista laž, bodisi namerna ali posledica neznanja.

O.

amigo_no1 ::

http://www.rescuepost.com/files/conflic...
Enako kot velja za cepiva, velja za FFS.
So prevelike številke v igri, da bi bilo kaj prepuščeno naključju.
Follow the money, pravijo.

Vikking ::

BlueRunner je izjavil:


Sicer niti besede o koruzi ali tem, da se cebele pasejo tudi na koruzi, ampak OK. Je to ze nekdo drug pred teboj uspel pojasniti, da se.


Vidim da so članek razširili in si verjetno zadnji del izpustil. Preberi še zadnji del.
Govora je o: imidaklopridom z njim pa povezano že 1000000x povedano da tretirajo krouzno seme. Sicer najbolj znano ime ki se je s tem povezovalo je Gaucho.

Kot sem že rekel so zadeve kompleksnejše, vpliv večih dejavnikov pa prisili pašne čebele, da se spravijo na koruzi. V obdobju ko koruza cveti lahko nastopi suša in vročina, paše za čebele ni (ni niti gozdne mane), v tem času se travniki kosijo in so ponavadi pobriti do zemlje. Koruza ima cvetni prah, čebelam pa je cvetni prah vir beljakovin za njihovo prezimovanje.
Lahko le del čebel gre na koruzo, a ker so bolane in shirane je dovolj majhen vnos pesticida in družina hitro propade.
Vsekakor kazat na enega povzročitelja je težko, sploh ko vidiš kakšne čebele imajo nekateri. Veliko krivde je na čebelarjih saj nepravilno in slabo skrbijo za svoje čebele. Potem pa malo pesticida, vnos takšnih snovi v družino dobesedno pospeši in povzoroči hiter razpad. Ki bi pri zdravi družini povzročil le manjši zastoj pri razvoju družine in donosu medu.

BlueRunner ::

Okapi je izjavil:

Zahtevam pa, da se tudi po zacetku uporabe to se kar precej casa sledi,
Pa kaj tebi ni jasno? To se vendar ves čas počne. Če o tem ne piše v Jani ali kjerkoli pač že pobiraš informacije, to ne pomeni, da tega ne počno.
Podjetje tipa Monstanto pa se potem se posebej aktivno trudijo, da se potem, ko je produkt plasiran na trzisce, neodvisni raziskovalci se vedno ne bi prevec vtikali v njega, bog ne daj objavaljali kaj negativnega
To je seveda čista laž, bodisi namerna ali posledica neznanja.

No ja, ne vem. Ampak tile se mi ne zdijo ravno tipični scaremongerji. Boš pa verjetno ti vedel kaj več povedati o njih in o načinih kako varovati svoje poslovne koristi, če je to slučajno v nasprotju z željo neodvisnih raziskovalcev, da bi pač... raziskovali.

Vikking je izjavil:

BlueRunner je izjavil:


Sicer niti besede o koruzi ali tem, da se cebele pasejo tudi na koruzi, ampak OK. Je to ze nekdo drug pred teboj uspel pojasniti, da se.


Vidim da so članek razširili in si verjetno zadnji del izpustil. Preberi še zadnji del.
Govora je o: imidaklopridom z njim pa povezano že 1000000x povedano da tretirajo krouzno seme. Sicer najbolj znano ime ki se je s tem povezovalo je Gaucho.

Kot prvo, nisem bralec misli, da bi vedel kdo je razširil kakšen članek in kje. Kot drugo, verjetno si nepismen, glede na to, da z Okapijem debatirava o GSO in snoveh, ki jih proizvaja rastlina sama. To, kar ti rineš notri je izrecno to, kar tovrstni GSO-ji dejansko rešujejo. "Tovrstni" pomeni GSO-je, ki sami proizvajajo snovi, ki odganjajo insekte, ne pa tudi kar vse GSO-je počez.

Vikking je izjavil:

Vsekakor kazat na enega povzročitelja je težko, sploh ko vidiš kakšne čebele imajo nekateri. Veliko krivde je na čebelarjih saj nepravilno in slabo skrbijo za svoje čebele. Potem pa malo pesticida, vnos takšnih snovi v družino dobesedno pospeši in povzoroči hiter razpad. Ki bi pri zdravi družini povzročil le manjši zastoj pri razvoju družine in donosu medu.

Duh!

Zgodovina sprememb…

Okapi ::

Ampak tile se mi ne zdijo ravno tipični scaremongerji.
Pa so. Monsanto ti kot raziskovalcu brez problema pošlje katerokoli svojo gensko spremenjeno poljščino, ki jo že trži. Podpišeš sicer res en dokument, ki pa te v resnici v ničemer ne omejuje. Vse, kar odkriješ, lahko javno objaviš, tudi če rezultati niso ugodni za Monsanto.

Bolj omejujoča pravila imajo le za tiste poljščine, ki so še v eksperimentalni fazi in jih torej še ne tržijo. Kar je precej logično, saj gre za njihove poslovne skrivnosti. A celo te lahko dobiš v raziskovalne namene, le čisto vsega ne smeš z njimi početi.

Predvsem pa raziskovalcem z ničemer ne preprečujejo, niti jim ne morejo preprečiti, raziskovati vplive tistih poljščin, ki jih že pridelujejo. Mirno greš lahko na polje, ali ob polje, in meriš, kar ti srce poželi meriti.

O.

BlueRunner ::

Okapi je izjavil:

Ampak tile se mi ne zdijo ravno tipični scaremongerji.
Pa so. Monsanto ti kot raziskovalcu brez problema pošlje katerokoli svojo gensko spremenjeno poljščino, ki jo že trži. Podpišeš sicer res en dokument, ki pa te v resnici v ničemer ne omejuje. Vse, kar odkriješ, lahko javno objaviš, tudi če rezultati niso ugodni za Monsanto.

Imamo kje na netu prilepljen primerek kakšnega takšnega dokumenta od kakšnega takšnega podjetja? Nekako pa boš moral tudi razložiti zakaj je kar nekaj predavateljev na nekaj različnih univerzah po tvoji oceni scaremongerjev.

Okapi je izjavil:

Bolj omejujoča pravila imajo le za tiste poljščine, ki so še v eksperimentalni fazi in jih torej še ne tržijo. Kar je precej logično, saj gre za njihove poslovne skrivnosti. A celo te lahko dobiš v raziskovalne namene, le čisto vsega ne smeš z njimi početi.

V te se ne vtikam.

Pyr0Beast ::

>Predvsem pa raziskovalcem z ničemer ne preprečujejo, niti jim ne morejo preprečiti, raziskovati vplive tistih poljščin, ki jih že pridelujejo. Mirno greš lahko na polje, ali ob polje, in meriš, kar ti srce poželi meriti.

Saj ti tudi pravo ne preprečuje voziti prehitro, samo če te dobijo te še vedno lahko opalijo.

Ni tekst edini vzvod ki ga taka firma lahko ven potegne.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Okapi ::

Nekako pa boš moral tudi razložiti zakaj je kar nekaj predavateljev na nekaj različnih univerzah po tvoji oceni scaremongerjev.
Ker bodisi nimajo pojma ali zagovarjajo kakšno svojo agendo.

Pri Monsantu so povedali tole:
The claims used in the SciAm article are not accurate and are very misleading so I try to simply explain the use and difference between these 2 Agreements:

? The Monsanto ARL [Academic Research Licence] with a university authorizes the university researchers to conduct studies with commercial products under the ARL. They do not have to obtain additional agreements to conduct research studies.

? The agreements that the SciAm article refers to are the Technology Stewardship Agreements (Grower Agreements) that we have with farmers. These agreements restrict research but research is authorized under the ARL and has nothing to do with Technology Stewardship Agreements. So the wordings used in the article are not very clear and used in the wrong context.

There are numerous allegations of wrong-doing where there is no evidence of wrong-doing. This is why we are being transparent with our agreements, so that objective reporters and fact finders can understand for themselves what to believe.


Tule pa si lahko preštudiraš še pogodbo za raziskovalce.
http://dl.dropbox.com/u/74155/AcademicR...

Jebiga, slučajno se kar dobro spoznam na te reči.;)

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

BlueRunner ::

Okapi je izjavil:


Tule pa si lahko preštudiraš še pogodbo za raziskovalce.
http://dl.dropbox.com/u/74155/AcademicR...

Jebiga, slučajno se kar dobro spoznam na te reči.;)

V bistvu to totalno kul. A lahko ta cas, ko prebiram to licenco najdes se kaksen reprezentativen link na to kako podjetja izvajajo raziskave vplivov tudi potem, ko so poljscine ze v "produkciji"?

PaX_MaN ::

Čebele pa še kar umirajo.
Zdaj že zaradi sevanja mobitelov.

Icematxyz ::

Zdaj že zaradi sevanja mobitelov.


Sem prebral članek in tega ne vidim omenjenega?

noraguta ::

Čebelarji naj izvajajo pašo zgolj še v vertikalnih frmah.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Mipe ::

Eno leto potem: Bee deaths: EU to ban neonicotinoid pesticides
The European Commission will restrict the use of pesticides linked to bee deaths by researchers, despite a split among EU states on the issue.

A. Smith ::

34054 je izjavil:

Zemljo tistemu, ki jo obdeluje, na naraven in ne-destruktiven način. Kar delajo kmetje zadnja leta je noro. Na koncu pa se še kar naprej nekaj pritožujejo. Hočejo subvencije, hočejo odškodnine za vse živo.

Primitivec. Pesticidi so odpravili lakoto in brez njih bo lakota takoj nazaj. Lahko bi sicer uzakonili ročno pletje, samo to bi hrano podražilo 10x (pa že tako so kmetje pri nas komaj konkurenčni). Da ne omenjam, da je ročno plesni, bakterije, uši in podobno sranje nemogoče pokončati. Brez intenzivnega kmetovanja na tem planetu že desetletja ne bi mogli pridelati dovolj hrane.

Pesticidom se lahko vsaj delno izognemo z uporabo GSO. Brez GSO, pesticidi na polno. Brez pesticidov, lakota. A sad možete da birate.

Da se razumemo, podpiram, da se pesticidi, ki okolju dokazano preveč škodujejo, umaknejo iz uporabe.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: A. Smith ()

holmes ::

Pesticidi so odpravili lakoto in brez njih bo lakota takoj nazaj. Lahko bi sicer uzakonili ročno pletje, samo to bi hrano podražilo 10x (pa že tako so kmetje pri nas komaj konkurenčni). Da ne omenjam, da je ročno plesni, bakterije, uši in podobno sranje nemogoče pokončati. Brez intenzivnega kmetovanja na tem planetu že desetletja ne bi mogli pridelati dovolj hrane.

Pesticidom se lahko vsaj delno izognemo z uporabo GSO. Brez GSO, pesticidi na polno. Brez pesticidov, lakota. A sad možete da birate.


Pesticidi so omogočili rast populacije in niso odpravljali lakote. Obstajajo tudi mehanski načini zatiranja plevela, kar pa je nekoliko dražje od uporabe pesticidov.
Kolobarjenje, zmanjšanje gojenja monokoltur in uporaba naravnih inhibitorjev je po moje optimalno pa ne bo nihče lačen.
Who are you going to believe? Me or your lying eyes?

A. Smith ::

holmes je izjavil:

Pesticidi so omogočili rast populacije in niso odpravljali lakote.

Isto sranje, drugo pakovanje.


holmes je izjavil:

Obstajajo tudi mehanski načini zatiranja plevela, kar pa je nekoliko dražje od uporabe pesticidov.
Kolobarjenje, zmanjšanje gojenja monokoltur in uporaba naravnih inhibitorjev je po moje optimalno pa ne bo nihče lačen.


Rastlinskih virusov, bakterij, plesni in majhnih insektov, kot so uši, niti mehansko, niti ročno ne moreš zatirati.

Zmanjšanje monokultur bi bržkone pomagalo, ampak bi seveda podražilo hrano. Prav tako bi jo podražilo mehansko pletje. Saj kar se da mehansko pleti, se marsikje tudi tako naredi. Ampak zahteva, da se kmetijsko masovno vrne nazaj k srednjeveškim metodam, bi hrano podražilo za NEKAJKRAT. In to bi pomenilo lakoto, pa če ti je to všeč ali ne.

Obstajajo tudi druge tehnološke rešitve, kot so hidroponično in vertikalno kmetovanje. Če bodo ljudje glasovali z denarnicami (namesto s prepovedovanjem), bodo taki projekti zaživeli, sicer ne.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

Mipe ::

Ne vidim, kje vi vidite to bajeslovno lakoto. Vse več polj v Sloveniji je opuščenih, ker se malim kmetom ne splača več. Prostora je dovolj za to "srednjeveško" kmetijstvo. Samo lotit se ga je treba.

In kdor strada, naj ukrepa. Afričani? Naj se nehajo klati med sabo in začnejo kmetovat. Je dovolj znanja, da se celo v puščavo da napeljati vodo. Nobenega pametnega izgovora nimajo za lakoto.

A. Smith ::

Bajeslovno lakoto vidim v tem, da se cene hrane neizogibno dvignejo, če zelenim skrajnežem slučajno uspe povsod po svetu uzakonit srednjeveške metode kmetovanja. Kar bo med najbolj revnimi sloji prebivalstva neizogibno pomenilo lakoto, pa če se preostalo človeštvo _utaplja_ v presežkih hrane.

Prostora je dovolj za to "srednjeveško" kmetijstvo. Samo lotit se ga je treba.

Temu ne nasprotujem, pravzaprav se mi zdi to edino prav. Naj bo bio-pridelovalec kdor hoče in naj uporablja GSO ali pesticide kdor hoče. In naj kupci z denarnicami glasujejo, kakšno hrano hočejo jesti (in plačati).
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
1 2 3
4
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Sestava medu in deklaracija? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
547329 (5024) boss-tech
»

Čebelomor: Znanstveniki uspeli povezati pesticide iz skupine neonikotinoidov s sindro (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
17922624 (15186) A. Smith
»

Problemi s sosedovimi čebelami

Oddelek: Loža
446792 (3702) GrofMonte
»

čebele pol pa mi!

Oddelek: Loža
494232 (2154) Vice
»

Težave s čebelami

Oddelek: Loža
212783 (1934) MCSE

Več podobnih tem