Zapisi zadevajo obdobje od julija 2004 pa do konca lanskega leta, se pravi sedem in pol let. Ustanovitelj in direktor podjetja George Friedman naj bi še decembra komuniciral z eno od zaposlenih in ji svetoval, da naj uporabi "vsa sredstva finančne, psihološke in seksualne narave", da bi dobila nadzor nad zaposlenim v izraelski vojaško-obveščevalni službi z informacijami o zdravju Venezuelskega predsednika Chaveza (že več let naj bi se bojeval z rakom). Plačila podkupnin za svoje vire naj bi urejali preko bančnih računov v Švici oz. preplačniških kreditnih kartic, kar meji na pranje denarja. Vodstvo podjetje se je tega dobro zavedalo in že lani so angažirali ugledno pravno pisarno za pripravo "novih smernic" za plačevanje virov.
Friedman po objavi več ni mogel zanikati svojega osebnega vedenje in angažiranosti v to vedenje, zato naj bi že odstopil.
Nemalo ironije (oz. sarkazma) seva iz diskusij o Wikileaksu, ki si je od objave afganistanskih dosjejev zaslužil več kot 4000 omemb. Statfor je vidno paniko in strah vladnih in obveščevalnih organov želel izkoristiti za donosne svetovalne pogodbe o tem, kako "preprečiti podobne odlive informacij" s strani "pooblaščenih zapolenih" (Is it possible for us to get some of that 'leak-focused' gravy train?). Problem so označili za "sociološki" in "ne tehnološki, tj. ne nekaj, kar lahko rešijo IT službe". Zdaj vemo, da sami niso najbolje poskrbeli niti za tehnično varnost svojih sistemov (bojda so bila gesla v bazi shranjena v precej neprimerni obliki in v veliko primerov povsem očitna) ne za uporabo varnejših kanalov za bolj občutljivo komunikacijo.
Na parketu ameriškega kongresa so ta mesec precej razpravljali o potrebi po pravni ureditvi poličnega obveščanja, tj. prakse zbiranja občutljivih in notranjih informacij s sestankov kongresnikov, vlade in velikih podjetij. Zanimanje zanje naj bi bilo veliko predvsem pri zasebnih investicijskih skladih, ki so na ta način predhodno izvedeli za pomembne "investicijske odločitve", in to seveda zelo dobro plačevali. Ideja, da bi to prepovedali, seveda ni šla skoz, niti ne zahteva za registracijo zbirateljev teh podatkov, podobno kot danes že velja za lobiste. No, Friedman je na tem delal že leta 2009, ko sta s takratnim direktorjem investicijske banke Goldman Sachs ustanovila poseben zasebni investicijski sklat StratCap in začela zbirati denar zanj. Sklad je bil ustanovljen v offshore oazah, s specifičnim namenom, da se prikrije njegove prave lastnike.
Tega in podobnega je še več in mediji so že začeli z analizo obljavljenih emailov. Kot po navadi bodo prihajali v fazah in z zamikom, napredek pa lahko spremljate na Twitterju pod hashtagom #gifiles.
