The New York Times - Praktično vsi večji trgovci ponujajo različne kartice zvestobe, ki imetnikom prinašajo ugodnosti pri nakupovanju. Nekateri zbirajo točke, drugi nudijo takojšnji popust pri nakupih, spet tretji nabirajo odstotke itn. Kupci jih uporabljajo, ker lahko stvari vsaj na videz kupijo ceneje, medtem ko je motivacija trgovcev precej bolj pretkana. Na ta način gradijo profil kupca, ki je v oglaševanju in trženju vreden precej denarja.
The New York Times je objavil izvrsten članek o psihologiji tovrstnega početja. V njem so analizirali ravnanje ameriške verige diskontnih prodajaln Target, ki na enem mestu ponuja vrsto različnih izdelkov, od kosilnic do plenic in losjonov. Pogovarjali so se z Andrewom Polom, ki je v Targetu zaposlen kot analitik.
Psihologija nas uči, da ljudje vsa dejanja, ki jih počenjamo redno, avtomatiziramo. To nam omogoča, da jih izvajamo z manj kognitivnega napora, saj o njih manj razmišljamo, a hkrati to pomeni tudi, da odločitev ne sprejemamo več po tehtnem racionalnem razmisleku (kolikor sploh to lahko počnemo sicer), ampak v skladu z ustaljeno rutino. Pri nakupovanju se to odraža v venomer enakih izdelkih, ki jih zlagamo v vozičke, čeprav nas reklame bombardirajo z raznoraznimi izjemnimi ponudbami. Mehanizem, ki deluje, je trostopenjski. Najprej rutino sproži vedno isti dražljaj (cue), nato sledi avtomatizirana izvedba in naposled nagrada (reward). Prav vsako navado lahko razstavimo v te sestavne dele in če jo želimo spremeniti, moramo analizirati in spremeniti dražljaj in nagrado.
V Targetu izkoriščajo dejstvo, da so ljudje najbolj dojemljivi za spremembo navad v določenih življenjskih okoliščinah. Med njimi so najpomembnejše diplomiranje, selitev, poroka, ločitev in seveda rojstvo otroka. S pravilno izbranimi reklamami ob teh trenutkih lahko pridobijo kupca za več let. Statistika jim je pokazala, da noseče ženske kupijo skupno 25 izdelkov tekom nosečnosti v različnih stadijih, na podlagi katerih je mogoče precej natančno napovedati, ne samo da je ženska noseča, ampak tudi kdaj bo rodila. Slednje nakupom je še najmanjši problem, saj Američani večino stvari plačajo s kreditnimi karticami. Vsaki noseči ženski nato pošljejo posebno reklamo za izdelke, ki jih vsaka mlada mamica potrebuje. A da bi se izognili ogorčenju, ki bi nastalo ob zelo jasnem sporočilu čestitk ob rojstvu otroka, letake premeteno oblikujejo. V njih so izdelki za mlade mamice in takoj zraven izdelki, ki jih ne bodo nikoli kupile (vrtalni stroj, samohodeča kosilnica itd.). Na ta način se zdi, da je reklama naključno sestavljena, a to seveda ni res.
Andrew Pole se je po nekaj intervjujih prenehal pogovarjati z novinarji, ker mu je Target to prepovedal. Tovrstne zgodbe razkrivajo, zakaj so za podjetja osebni podatki in profili izjemno dragoceni. Da jih pridobijo, organizirajo različne nagradne igre, popuste za zvestobo itd. Boj proti temu je zelo težak, ker z vstopom v programe zvestobe in igranjem nagradnih iger kupec vedno podpiše, da dovoli zbiranje podatkov in njihovo uporabo. Kdor želi ohraniti svojo zasebnost, plačuje z gotovino in se tovrstnih kupčij ne gre.
Novice » NWO » Profiliranje kupcev ali vaš trgovec ve za vašo nosečnost še pred partnerjem
KaRkY ::
Točno zaradi tega nikoli in nikdar nočem imeti kartice zvestobe. Raje plačam malo višjo ceno samo da nimajo mojih podatkov.
When you look long into an abyss, the abyss looks into you
Mr.B ::
Hm, tega pa pri nas ne delajo. to trdi naša Informacijska Pooblaščenka. Pač odvisno ali je to osebni ali nacionalni interes, pač odvisno od prijateljev pride do dvoličnosti.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
kixs ::
Vsaj zaenkrat s profiliranjem nimam tezav in navkljub njihovim akcijam, se vedno kupujem vec ali manj racionalno.
lp
lp
figula ::
V Sloveniji FMCG trgovci ne vedo nič o statusu svojih kupcev. Sigurno, poznajo to in govorijo o tem in strašno fajn se jim zdi in zelo si želijo to imeti.
Težava je zaradi varovanja in varstva osebnih podatkov, malo zaradi načinov pridobivanja podatkov in kar precej zaradi obdelave podatkov. Potem pa pridejo še stroški direktnega marketinga v obliki velikih stroškov za majhne naklade, tu imamo stroške oblikovanja in tiska in logistike.
Pri ne FMCG trgovcih je takšna oblika ozko fokusiranega marketinga specifičnih izdelkov skoraj neuporabna, saj kupci ne razvijajo avtomatike nakupov. Tam pa gradijo zvestobo blagovnim znamkam in trgovskim verigam.
Mislim, da smo še kar varni.
Težava je zaradi varovanja in varstva osebnih podatkov, malo zaradi načinov pridobivanja podatkov in kar precej zaradi obdelave podatkov. Potem pa pridejo še stroški direktnega marketinga v obliki velikih stroškov za majhne naklade, tu imamo stroške oblikovanja in tiska in logistike.
Pri ne FMCG trgovcih je takšna oblika ozko fokusiranega marketinga specifičnih izdelkov skoraj neuporabna, saj kupci ne razvijajo avtomatike nakupov. Tam pa gradijo zvestobo blagovnim znamkam in trgovskim verigam.
Mislim, da smo še kar varni.
RejZoR ::
Verjetno imajo tud pri nas profiliranje ampak ne v smislu kaj se kupuje ampak statistično gledano samo v številkah. Npr povprečni zneski na nakup, kumulativni znski nakupov v enem letu itd itd. Pač stvari s katerimi se delno lahko prilagajajo potrebam kupcev in podobno.
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
gzibret ::
Tale je dobra (iz originalnega članka):
"Just wait. We’ll be sending you coupons for things you want before you even know you want them."
"Just wait. We’ll be sending you coupons for things you want before you even know you want them."
Vse je za neki dobr!
phong ::
Odličen članek (hvala avtorju za to tematiko). Vedno sem želel vedeti, kako v realnosti trgovci izkoriščajo profiliranje s karticami zvestobe.
Veselil bi se podobnih člankov (ki podajo konkretne primere izkoriščanja profiliranja) še o Facebook-u (socialnih omrežij) in Google-u (oz. iskalniki nasploh).
Veselil bi se podobnih člankov (ki podajo konkretne primere izkoriščanja profiliranja) še o Facebook-u (socialnih omrežij) in Google-u (oz. iskalniki nasploh).
Iatromantis ::
@mumbo, da ima toliko ljudi pomisleke že kaže na neko razsežnost, ki ni tako preprosta, kot ni preprostega odgovora na koristnost marketinga za družbo, seveda če izvzameš dve skrajni stališči - marketing dajmo vsepovsod in bo financiral še šole ali Hicksov "Marketing people, kill yourselves...".
Naj ti dam en primer, za katerega menim, da bi ga morali učiti že v šolah za splošno izobrazbo. Edward Bernays je bil nečak Sigmunda Freuda in imel prav takšen, če ne večji vpliv na moderno družbo, saj je oče PR-a (Public Relations). Ena izmed mnogih znamenitih prigod ima opraviti s 'predsodkom', da prava dama ne kadi. Še dandanes srečaš stare mame, ki trdijo, da ženska ne sme kaditi v javnosti. Zaradi tega so cigaretne družbe izgubljale pol tržišča in poklicale na pomoč Brenaysa.
V skladu z duhom časa in svojim stricem je poslal ženske na psihoanalizo, kaj jim predstavlja cigareta. Logičen odgovor je bil seveda falus, simbol moške moči. Na prvi pogled pa naslednja poteza Bernaysa ni bila tako logična - sklical je novinarje in najel mažoretke, da so primarširale po Times Squareu, ter pred novinarji zmagoslavno potegnile izza zapasic cigarete, ki so jih vzdignile v zrak rekoč "To so bakle svobode!".
Simbolna moč tega dejanja je bila tolikšna, da se tedaj začenja imidž dekleta s cigareto, kar simbolizira upornico z notranjo, neukročeno močjo, ki je pravzaprav emancipirana ženska nove dobe. Seveda so v skladu s tem tudi cigaretne družbe popravile prodajo svojih peklenskih paličic..
Več na:
Naj ti dam en primer, za katerega menim, da bi ga morali učiti že v šolah za splošno izobrazbo. Edward Bernays je bil nečak Sigmunda Freuda in imel prav takšen, če ne večji vpliv na moderno družbo, saj je oče PR-a (Public Relations). Ena izmed mnogih znamenitih prigod ima opraviti s 'predsodkom', da prava dama ne kadi. Še dandanes srečaš stare mame, ki trdijo, da ženska ne sme kaditi v javnosti. Zaradi tega so cigaretne družbe izgubljale pol tržišča in poklicale na pomoč Brenaysa.
V skladu z duhom časa in svojim stricem je poslal ženske na psihoanalizo, kaj jim predstavlja cigareta. Logičen odgovor je bil seveda falus, simbol moške moči. Na prvi pogled pa naslednja poteza Bernaysa ni bila tako logična - sklical je novinarje in najel mažoretke, da so primarširale po Times Squareu, ter pred novinarji zmagoslavno potegnile izza zapasic cigarete, ki so jih vzdignile v zrak rekoč "To so bakle svobode!".
Simbolna moč tega dejanja je bila tolikšna, da se tedaj začenja imidž dekleta s cigareto, kar simbolizira upornico z notranjo, neukročeno močjo, ki je pravzaprav emancipirana ženska nove dobe. Seveda so v skladu s tem tudi cigaretne družbe popravile prodajo svojih peklenskih paličic..
Več na:
Yugos ::
To se reši s tem da napišeš doma listek ker če greš brez rataš slab na razne prigrizke!
Kot drugo, nikoli lačen nakupovat!
Vedno kupiš več!
Kot drugo, nikoli lačen nakupovat!
Vedno kupiš več!
Volk| ::
In kaj je narobe s profiliranjem? Vedno vidite le slabe stvari. Kaj pa dobre?
jaz sem velikokrat iskal nek izdelek, pa sem ravno takrat našel, ker očitno zadeva deluje.
Mene niti ne motijo prospekti v nabiralniku(ampak to je druga tema). Velikokrat so noter koristne informacije. Punca je noseča. Ravno zaradi profiliranja je v DM(pa še kje) dobila veliko popusta, kaj bi tako ali tako morala kupit.
Ni vse tako črno kot zgleda. Poglejte pozitivno plat.
P.S. Isto trdite za google da zbira podatke(kar vsi vemo). Pa kaj. Naj zbira. Ponuja pa veliko uporabnega, ki nam s pridobm koristi(pa verjamem da koristite tudi tisti, kateri udrihate po Googlu. Aja, to je tudi druga tema.
jaz sem velikokrat iskal nek izdelek, pa sem ravno takrat našel, ker očitno zadeva deluje.
Mene niti ne motijo prospekti v nabiralniku(ampak to je druga tema). Velikokrat so noter koristne informacije. Punca je noseča. Ravno zaradi profiliranja je v DM(pa še kje) dobila veliko popusta, kaj bi tako ali tako morala kupit.
Ni vse tako črno kot zgleda. Poglejte pozitivno plat.
P.S. Isto trdite za google da zbira podatke(kar vsi vemo). Pa kaj. Naj zbira. Ponuja pa veliko uporabnega, ki nam s pridobm koristi(pa verjamem da koristite tudi tisti, kateri udrihate po Googlu. Aja, to je tudi druga tema.
_______________________________________________________
Izobražen je tisti človek, ki ve, kje bo našel tisto, česar ne ve.
Izobražen je tisti človek, ki ve, kje bo našel tisto, česar ne ve.
Relanium ::
boiler ::
Iatromantis je izjavil:
@mumbo, da ima toliko ljudi pomisleke že kaže na neko razsežnost, ki ni tako preprosta, kot ni preprostega odgovora na koristnost marketinga za družbo, seveda če izvzameš dve skrajni stališči - marketing dajmo vsepovsod in bo financiral še šole ali Hicksov "Marketing people, kill yourselves...".
Naj ti dam en primer, za katerega menim, da bi ga morali učiti že v šolah za splošno izobrazbo. Edward Bernays je bil nečak Sigmunda Freuda in imel prav takšen, če ne večji vpliv na moderno družbo, saj je oče PR-a (Public Relations). Ena izmed mnogih znamenitih prigod ima opraviti s 'predsodkom', da prava dama ne kadi. Še dandanes srečaš stare mame, ki trdijo, da ženska ne sme kaditi v javnosti. Zaradi tega so cigaretne družbe izgubljale pol tržišča in poklicale na pomoč Brenaysa.
V skladu z duhom časa in svojim stricem je poslal ženske na psihoanalizo, kaj jim predstavlja cigareta. Logičen odgovor je bil seveda falus, simbol moške moči. Na prvi pogled pa naslednja poteza Bernaysa ni bila tako logična - sklical je novinarje in najel mažoretke, da so primarširale po Times Squareu, ter pred novinarji zmagoslavno potegnile izza zapasic cigarete, ki so jih vzdignile v zrak rekoč "To so bakle svobode!".
Simbolna moč tega dejanja je bila tolikšna, da se tedaj začenja imidž dekleta s cigareto, kar simbolizira upornico z notranjo, neukročeno močjo, ki je pravzaprav emancipirana ženska nove dobe. Seveda so v skladu s tem tudi cigaretne družbe popravile prodajo svojih peklenskih paličic..
Več na:
Hej, tega se ne daje na to stran! Se bo mogoče kdo zbudil iz tega prelepega sanjskega sveta, ki mu ga družba že celo življenje tako lepo riše. Lala land je itak zakon!
boiler ::
Ravno zaradi profiliranja je v DM(pa še kje) dobila veliko popusta, kaj bi tako ali tako morala kupit.
Ni vse tako črno kot zgleda. Poglejte pozitivno plat.
A veš da je fora marketinga ustvarjanje potreb?
Nekaterih stvari sploh nikoli ne rabiš, dokler ne veš da obstajajo..
To sem jaz želel enkrat razložit profesorici marketinga. Razložil sem kako gre za čustveno manipulacijo z masami pa se ji ni zdelo niti najmanj moralno sporno. Zaradi tega sem nehal študirat na tistem faksu. :)
kuglvinkl ::
Kakšen msg sem dobil od Mobitela, ker se mi je iztekla vezava.
Ponudili so mi nakup enakega mobitela, ki sem ga kupil pred dvemi leti. OK, nisem ekonomist, ampak to je po moje za v učbenike, kaj se ne ponudi. + Vsi ostali telefoni so bili cenejši od tega....
Totally clueless, kar lahko samo pozdravim.
Ponudili so mi nakup enakega mobitela, ki sem ga kupil pred dvemi leti. OK, nisem ekonomist, ampak to je po moje za v učbenike, kaj se ne ponudi. + Vsi ostali telefoni so bili cenejši od tega....
Totally clueless, kar lahko samo pozdravim.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kuglvinkl ()
terryww ::
to, da dobivaš kupone na dom je še ql. to, da te na podlagi profiliranja postov na fb in twitterju ne spustijo v drugo državo, pa ne več.
It is the night. My body's weak.
I'm on the run. No time to sleep.
I'm on the run. No time to sleep.
poweroff ::
Pri nas ni težko dobiti soglasja. Za nek beden popust večina takoj podpiše bianco soglasje za vse. Po možnosti pred blagajno, v vrsti, ko se mudi in ljudje ne utegnejo brati drobnega tiska.
Večji "problem" je v tem, da so trgovci nesposobni te podatke obdelat. Na srečo. Razen nekih res osnovnih analiz. Ker če bi jih hoteli, bi morali zaposliti analitika in psihologa, pa to ne neke napol falirane študente, pač pa doktorje znanosti, ki bi delali proper raziskavo na podatkih. To je pa v Sloveniji strošek.
Na srečo.
Večji "problem" je v tem, da so trgovci nesposobni te podatke obdelat. Na srečo. Razen nekih res osnovnih analiz. Ker če bi jih hoteli, bi morali zaposliti analitika in psihologa, pa to ne neke napol falirane študente, pač pa doktorje znanosti, ki bi delali proper raziskavo na podatkih. To je pa v Sloveniji strošek.
Na srečo.
sudo poweroff
SkyNet ::
Iatromantis je izjavil:
Naj ti dam en primer, za katerega menim, da bi ga morali učiti že v šolah za splošno izobrazbo. Edward Bernays je bil nečak Sigmunda Freuda in imel prav takšen, če ne večji vpliv na moderno družbo, saj je oče PR-a (Public Relations). Ena izmed mnogih znamenitih prigod ima opraviti s 'predsodkom', da prava dama ne kadi. Še dandanes srečaš stare mame, ki trdijo, da ženska ne sme kaditi v javnosti. Zaradi tega so cigaretne družbe izgubljale pol tržišča in poklicale na pomoč Brenaysa.
Nekdo pa bere Radar :)
right minus opens, into bump easy left, flat out right, into mcdrive 3 bigmacs
Jumping Jack ::
Jaz že dalj časa ne vem, kakšen odnos naj imam do profiliranja in nasploh do zbiranja mojih (osebnih) podatkov. Po eni strani so praktične posledice tega v veliki večini primerov zgolj koristne. Npr. ponujene in oglaševane so mi stvari, ki bi me dejansko lahko zanimale, namesto stvari, ki me skoraj gotovo ne zanimajo. Če že moram gledat oglase, mnogo raje gledam take.
Dalje, relevantnost oglaševanja omogoča višje prihodke iz oglaševanja oziroma boljši izkoristek oglasnega prostora, kar omogoča, da je marsikatera res dobra stvar lahko zastonj (Google) ali mnogo cenejša. Da bi me na ta način zmanipulirali v nakup stvari, ki jih ne rabim, me ne skrbi - toliko se že znam kontrolirat, da ne kupim vsega, kar vidim v reklamah, ampak samo tisto, kar mi dejansko pride prav (kdor tega ni sposoben, pa njegov problem). Skratka do tu vidim praktično same koristi.
Po drugi strani pa ne morem kaj, da ne bi razmišljal, kam (lahko) vse to pelje. Ni si težko zamisliti raznih Minority Report scenarijev, kjer jasnovidce zamenjajo zbrani podatki in statistični algoritmi. Od tega smo zaenkrat verjetno še dokaj daleč, sigurno pa stvari gredo v smer, ko enkrat to BO mogoče - pogoj za to je praktično samo to, da državni aparati dobijo direkten dostop do podatkov nekaterih velikih podjetij...
In tudi tu je vprašanje, ali je preprečevanja kriminala na tak način za družbo koristno ali ne. Manj kriminala je vsekakor dobro; malo manj pa, če te obtožijo terorizma, ker si na Facebooku pojamral čez vlado, naslednji dan pa kupil nekaj, kar laho korelira s terorizmom (npr. nekaj, kar gori, ali pa predplačniški podatkovni paket)...
In potem so tu še sporne posledice na ekonomijo, ki so prisotne že od samega začetka zbiranja podatkov: podjetja, ki so uspela zbrati velike količine podatkov, imajo ogromno konkurenčno prednost. Že danes je praktično nemogoče konkurirati Googlu, Amazonu, Facebooku ipd., in njihova konkurenčna prednost jim omogoča še hitrejše zbiranje podatkov, kar pomeni, da vse vodi v totalno prevlado peščice ogromnih korporacij.
In spet, a je to slabo? Dokler podjetja tega ne zlorabljajo, ni slabo, ker potrošniki dobimo boljše in cenejše produkte in storitve. Ampak ni si težko predstavljati bližnje prihodnosti, ko bodo omenjena in podobna podjetja držala v rokah gore podatkov večine vplivnih ljudi za 20, 30 let nazaj. To pa pomeni ogromno priložnost za izsiljevanje in kontroliranje sveta. Približno to, kar danes počnejo naftni lobiji s pomočjo denarja, bo lahko Google počel s pomočjo informacij. In rekel bi, da so informacije nevarjenše od denarja, ker denar je precej razpršen po celem svetu, medtem ko je Googlova baza podatkov samo v Googlu in nikjer drugje... Upamo lahko samo, da bo informacijski lobi manj kretenski od npr. naftnega in da bo za svet naredil tudi kaj pozitivnega.
Dalje, relevantnost oglaševanja omogoča višje prihodke iz oglaševanja oziroma boljši izkoristek oglasnega prostora, kar omogoča, da je marsikatera res dobra stvar lahko zastonj (Google) ali mnogo cenejša. Da bi me na ta način zmanipulirali v nakup stvari, ki jih ne rabim, me ne skrbi - toliko se že znam kontrolirat, da ne kupim vsega, kar vidim v reklamah, ampak samo tisto, kar mi dejansko pride prav (kdor tega ni sposoben, pa njegov problem). Skratka do tu vidim praktično same koristi.
Po drugi strani pa ne morem kaj, da ne bi razmišljal, kam (lahko) vse to pelje. Ni si težko zamisliti raznih Minority Report scenarijev, kjer jasnovidce zamenjajo zbrani podatki in statistični algoritmi. Od tega smo zaenkrat verjetno še dokaj daleč, sigurno pa stvari gredo v smer, ko enkrat to BO mogoče - pogoj za to je praktično samo to, da državni aparati dobijo direkten dostop do podatkov nekaterih velikih podjetij...
In tudi tu je vprašanje, ali je preprečevanja kriminala na tak način za družbo koristno ali ne. Manj kriminala je vsekakor dobro; malo manj pa, če te obtožijo terorizma, ker si na Facebooku pojamral čez vlado, naslednji dan pa kupil nekaj, kar laho korelira s terorizmom (npr. nekaj, kar gori, ali pa predplačniški podatkovni paket)...
In potem so tu še sporne posledice na ekonomijo, ki so prisotne že od samega začetka zbiranja podatkov: podjetja, ki so uspela zbrati velike količine podatkov, imajo ogromno konkurenčno prednost. Že danes je praktično nemogoče konkurirati Googlu, Amazonu, Facebooku ipd., in njihova konkurenčna prednost jim omogoča še hitrejše zbiranje podatkov, kar pomeni, da vse vodi v totalno prevlado peščice ogromnih korporacij.
In spet, a je to slabo? Dokler podjetja tega ne zlorabljajo, ni slabo, ker potrošniki dobimo boljše in cenejše produkte in storitve. Ampak ni si težko predstavljati bližnje prihodnosti, ko bodo omenjena in podobna podjetja držala v rokah gore podatkov večine vplivnih ljudi za 20, 30 let nazaj. To pa pomeni ogromno priložnost za izsiljevanje in kontroliranje sveta. Približno to, kar danes počnejo naftni lobiji s pomočjo denarja, bo lahko Google počel s pomočjo informacij. In rekel bi, da so informacije nevarjenše od denarja, ker denar je precej razpršen po celem svetu, medtem ko je Googlova baza podatkov samo v Googlu in nikjer drugje... Upamo lahko samo, da bo informacijski lobi manj kretenski od npr. naftnega in da bo za svet naredil tudi kaj pozitivnega.
pac1 ::
Pri nas ni težko dobiti soglasja. Za nek beden popust večina takoj podpiše bianco soglasje za vse. Po možnosti pred blagajno, v vrsti, ko se mudi in ljudje ne utegnejo brati drobnega tiska.
Večji "problem" je v tem, da so trgovci nesposobni te podatke obdelat. Na srečo. Razen nekih res osnovnih analiz. Ker če bi jih hoteli, bi morali zaposliti analitika in psihologa, pa to ne neke napol falirane študente, pač pa doktorje znanosti, ki bi delali proper raziskavo na podatkih. To je pa v Sloveniji strošek.
Na srečo.
Pred nekaj leti so se doktorji znanosti na FRI-ju ukvarjali z nakupi prek pika kartice. Ne dvomim, da niso tega poslali tudi psihologom in ostalim...
srus ::
Meni gre pa hudičevo na jetra, ko nekaj iščem po googlu, potem pa se mi, čez nekaj časa, pri obisku nekaterih strani, začnejo pojavljati reklame na te iskane teme.
Sicer pa ne padam na običajne trgovske fore v stilu - potroši več, da boš več prihranil.
Sicer pa ne padam na običajne trgovske fore v stilu - potroši več, da boš več prihranil.
figula ::
Profiliranje kupcev je samo podaljšek vsega, kar že itak večina ljudi dela: nekam se uvrstiti, biti član neke skupnosti, neke združbe, pripadati. Ali pa nas prisilno tlačijo v razne okvirje in profile. Verjetno je to želja po kontroli in razumevanju: ti si mesojedec, ti pa gay, oni tam je FB fan, ona pa neuka gospodinja (vsi tukaj pa pol-izobraženi, kot je nekdo nekje rekel). A ni hecno – če smo popredalčkani in če veš kam nekdo paše, nam je to v neko čudno olajšanje??
Profili kupcev delajo pravzaprav isto – nekam te porinejo, da bi nate vršili direktni marketing in si s tem upajoč povečali prodajo. Na koncu koncev mora denar krožit, zaloge se pokvarijo, blago postane odpadek – z odpadki pa tako vemo, da je problem.
Tisto, kar mene pri marketingu in pospeševanju prodaje bolj fascinira, pa so prikrita sublimacijska sporočila (subliminal messages). O njihovem vplivu na obnašanje je sicer nekaj razprav. Dejstvo pa je, da znajo biti vplivna pri stimuliranju vedenja in obnašanja ter celo nevarna, v kolikor postanejo zlorabljena. Da niso navaden mačji kašelj potrjuje tudi dejstvo, da jih Anglija in Amerika prepovedujeta v oglaševalske namene.
Sprašujem se, koliko je tega pri nas?
Res je včasih kak primerek sublimacijskega sporočila videti bolj kot rezultat domiselnih in nagajivih oblikovalcev samih kot pa premišljeno usmerjenih marketinških potez.
Mislim, da je uporaba takšnih pristopov bolj nevarna kot samo profiliranje, saj gradi na podzavesti in vsiljuje obnašanje in odločitve brez da bi se posameznik sploh zavedal, da mora "vključiti" samokontrolo - kar lahko narediš, če ti profilirano pošljejo navaden prospekt sezonske zelenjave.
Kaj pravite?
Profili kupcev delajo pravzaprav isto – nekam te porinejo, da bi nate vršili direktni marketing in si s tem upajoč povečali prodajo. Na koncu koncev mora denar krožit, zaloge se pokvarijo, blago postane odpadek – z odpadki pa tako vemo, da je problem.
Tisto, kar mene pri marketingu in pospeševanju prodaje bolj fascinira, pa so prikrita sublimacijska sporočila (subliminal messages). O njihovem vplivu na obnašanje je sicer nekaj razprav. Dejstvo pa je, da znajo biti vplivna pri stimuliranju vedenja in obnašanja ter celo nevarna, v kolikor postanejo zlorabljena. Da niso navaden mačji kašelj potrjuje tudi dejstvo, da jih Anglija in Amerika prepovedujeta v oglaševalske namene.
Sprašujem se, koliko je tega pri nas?
Res je včasih kak primerek sublimacijskega sporočila videti bolj kot rezultat domiselnih in nagajivih oblikovalcev samih kot pa premišljeno usmerjenih marketinških potez.
Mislim, da je uporaba takšnih pristopov bolj nevarna kot samo profiliranje, saj gradi na podzavesti in vsiljuje obnašanje in odločitve brez da bi se posameznik sploh zavedal, da mora "vključiti" samokontrolo - kar lahko narediš, če ti profilirano pošljejo navaden prospekt sezonske zelenjave.
Kaj pravite?
BigWhale ::
Dokler usmerjeno oglasevanje ni vsiljeno in ga ni prevec s tem ne vidim nic narobe. Problem nastane, ko je teh oglasov prevec.
V letu 2010 se je stevilo oglasnih sporocil na televiziji dvignilo za 50% in komercialne televizije so predvajale reklamna sporocila kar deset ur na dan.
PopTV povprecen film prekine s vsaj stirimi reklamnimi bloki. V enem bloku je tudi do sedem reklam, ki trajajo po pet minut.
V letu 2010 se je stevilo oglasnih sporocil na televiziji dvignilo za 50% in komercialne televizije so predvajale reklamna sporocila kar deset ur na dan.
PopTV povprecen film prekine s vsaj stirimi reklamnimi bloki. V enem bloku je tudi do sedem reklam, ki trajajo po pet minut.
para! ::
V letu 2010 se je stevilo oglasnih sporocil na televiziji dvignilo za 50% in komercialne televizije so predvajale reklamna sporocila kar deset ur na dan.
PopTV povprecen film prekine s vsaj stirimi reklamnimi bloki. V enem bloku je tudi do sedem reklam, ki trajajo po pet minut.
Tole je res pain in the ass, ker praktično uniči še tisto malo zanimivih vsebin na komercialnih kanalih.
Ampak, če se ne motim, reklame po TVju še niso personalizirane. IPTV pa, glede na to da gre preko IPja, omogoča uvajanje podobnega sistema direkt na tv. A kdo od naših IPTV providerjev to že izkorišča (T2, siol)?
Death before dishonor!
kuglvinkl ::
TV kot medij je postal nerelevanten, glavni razlog je v slabem contentu, precej delovnem življenskem stilu in reklamah. Sam ga ne gledam, kar se dela tiče vse izvem na klipingu vsako jutro, če je bilo res kaj zanimivega pa to vzem od drugih.
Tole si poenostavil.
Reccimo mene v tem trenutku zanima ena fotografska smer. In mi Amazon usuje vso ponudbo. In grem na neko razstavo, pa vidim še drugo smer, še bolj zanimivo. Amazon me še vedno zasipava izključno s prvo šolo. Sploh ne dopušča, da me zanima še kaj drugega by default.
Ta lock-in mi hodi po živcih.
Dokler usmerjeno oglasevanje ni vsiljeno in ga ni prevec s tem ne vidim nic narobe. Problem nastane, ko je teh oglasov prevec.
Tole si poenostavil.
Reccimo mene v tem trenutku zanima ena fotografska smer. In mi Amazon usuje vso ponudbo. In grem na neko razstavo, pa vidim še drugo smer, še bolj zanimivo. Amazon me še vedno zasipava izključno s prvo šolo. Sploh ne dopušča, da me zanima še kaj drugega by default.
Ta lock-in mi hodi po živcih.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kuglvinkl ()
Iatromantis ::
Tisto, kar mene pri marketingu in pospeševanju prodaje bolj fascinira, pa so prikrita sublimacijska sporočila (subliminal messages).
Veliko je tu pretiravanja o njihovi učinkovitosti, a se tudi precej pogosto uporabljajo. Najbolj slaven primer s kokicami v kinu je celo hoax.
Click here drink coke to see the ads >
@
Odličen komentar Jumping Jack, s pridržkom o "Da bi me na ta način zmanipulirali ... toliko se že znam kontrolirat". Marsikatera 'potreba' modernega sveta je lahko zgolj ustvarjena potreba. Recimo od pen za britje do tablet za 'socialno nervozne'.
@
Veselil bi se podobnih člankov (ki podajo konkretne primere izkoriščanja profiliranja) še o Facebook-u (socialnih omrežij) in Google-u (oz. iskalniki nasploh).
Da te zaradi neumnih izjav na teh omrežjih ne spustijo v državo je pisal že teryww, k čemur naj dodam še nevarnost, ki je večja od dolgočasnih prijateljev na njih, v tujini so banke pričele namreč ocenjevati kreditno sposobnost strank na podlagi njihovih profilov ter prijateljev.
gendale ::
Meni gre pa hudičevo na jetra, ko nekaj iščem po googlu, potem pa se mi, čez nekaj časa, pri obisku nekaterih strani, začnejo pojavljati reklame na te iskane teme.
Sicer pa ne padam na običajne trgovske fore v stilu - potroši več, da boš več prihranil.
dober si da ti uspe uporabljat internet brez blokiranja oglasov
seznam zanč moderatorjev in razlogov da so zanč
http://pastebin.com/QiWny5dV
gor je mavrik apple uporabniček (mali možgani in mali penis)
http://pastebin.com/QiWny5dV
gor je mavrik apple uporabniček (mali možgani in mali penis)
Relanium ::
Tisto, kar mene pri marketingu in pospeševanju prodaje bolj fascinira, pa so prikrita sublimacijska sporočila (subliminal messages). O njihovem vplivu na obnašanje je sicer nekaj razprav. Dejstvo pa je, da znajo biti vplivna pri stimuliranju vedenja in obnašanja ter celo nevarna, v kolikor postanejo zlorabljena. Da niso navaden mačji kašelj potrjuje tudi dejstvo, da jih Anglija in Amerika prepovedujeta v oglaševalske namene.
Sprašujem se, koliko je tega pri nas?
Res je včasih kak primerek sublimacijskega sporočila videti bolj kot rezultat domiselnih in nagajivih oblikovalcev samih kot pa premišljeno usmerjenih marketinških potez.
Mislim, da je uporaba takšnih pristopov bolj nevarna kot samo profiliranje, saj gradi na podzavesti in vsiljuje obnašanje in odločitve brez da bi se posameznik sploh zavedal, da mora "vključiti" samokontrolo - kar lahko narediš, če ti profilirano pošljejo navaden prospekt sezonske zelenjave.
Kaj pravite?
Se strinjam, in verjamem da to tudi je, se sploh ne zavedaš.
En video na to temo, priporočam ogled vsem
Youtube
BlonG ::
Off topic!
Ne, to ni "fora" marketinga! Bom zelo poenostavil: marketing je "orodje", ki se lahko uporablja za različne namene. Podobno kot nož, s katerim lahko razrežeš zrezek ali pa človeka. Je pa fajn, ko lahko slabo vest zaradi nakupa, obesimo premetenim "marketingarjem". Samo, da ni potrebno saememu prevzeti odgovornost.
Marketing v glavnem ni zgolj oglaševanje, ki "prepričuje" ljudi v nakup izdelkov (ki jih ne potrebujejo). Prazaprav je tako, da vsak, ki kupi določen izdelek, tisti izdelek dejansko - v tistem trenutku - potrebuje! Ker bo nakup (!) izdelka zadovoljil njegovo/njeno potrebo - in ni nujno da tisto, ki je povezana s funkcionalnostjo izdelka. Da poudarim: že nakup (kot proces) lahko zadovolji določene potrebe, ne sama "pridobitev" in "uporaba" izdelka!
Fora je tudi v tem, da sam izdelek vedno zadovoljuje različne potrebe - ne zgolj primarno funkcijo izdelka. Če gre za sončna očala, potem to ne pomeni zgolj golo zaščito oči pred sončnimi žarki, ampak tudi: modni dodatek; všečna oblika (ki nam prisotji); izkazovanje prestiž (ali vsaj občutek prestiža)... In te "potrebe" so že v naših glavah - tako, da jih ne "naredi" marketing, jih pa z dobrimi oglasi nagovarja. Primer oglasa za pralni prašek (pozabil sem kateri: mama opere sinu športni dres, kasneje pa sina, oblečenega v isti dres, ogovori njegova "simpatija"): "dobra mama" vs. "funkcinalnost izdelka"!? - dobra mama (kjer se nagovarja njena potreba po priznanju, potrditvi), bo svojemu otroku oprala perilo z XYZ izdelkom (kjer bi morale biti pomembne kakovostne lastnosti pralnega praška). Teh primerov je polno - izdelki, ki "obljubljajo", da vas bodo drugi občudovali, imeli rajši, jim boste bolj všeč, boste bolj zadovoljni sami s seboj... (zvečilne - svež dah/beli zobje, parfumi, "slim" izdelki, dišave za stanovanje, pralni praški, oblačila...) Katere potrebe, ki jih posredno zadovoljujejo ti izdelki, so potem nove? Nobene!
Sicer je podobna fora tudi s prenosnimi telefoni, ki jih pred 20-imi leti sploh nismo potrebovali. Danes pa jih "potrebujemo". Zakaj že? Namig: zadovoljujejo eno primarnih (!) človekovih potreb, ki najbolj pride do izraza, kadar ostanemo brez telefona!
A veš da je fora marketinga ustvarjanje potreb?
Nekaterih stvari sploh nikoli ne rabiš, dokler ne veš da obstajajo..
Ne, to ni "fora" marketinga! Bom zelo poenostavil: marketing je "orodje", ki se lahko uporablja za različne namene. Podobno kot nož, s katerim lahko razrežeš zrezek ali pa človeka. Je pa fajn, ko lahko slabo vest zaradi nakupa, obesimo premetenim "marketingarjem". Samo, da ni potrebno saememu prevzeti odgovornost.
Marketing v glavnem ni zgolj oglaševanje, ki "prepričuje" ljudi v nakup izdelkov (ki jih ne potrebujejo). Prazaprav je tako, da vsak, ki kupi določen izdelek, tisti izdelek dejansko - v tistem trenutku - potrebuje! Ker bo nakup (!) izdelka zadovoljil njegovo/njeno potrebo - in ni nujno da tisto, ki je povezana s funkcionalnostjo izdelka. Da poudarim: že nakup (kot proces) lahko zadovolji določene potrebe, ne sama "pridobitev" in "uporaba" izdelka!
Fora je tudi v tem, da sam izdelek vedno zadovoljuje različne potrebe - ne zgolj primarno funkcijo izdelka. Če gre za sončna očala, potem to ne pomeni zgolj golo zaščito oči pred sončnimi žarki, ampak tudi: modni dodatek; všečna oblika (ki nam prisotji); izkazovanje prestiž (ali vsaj občutek prestiža)... In te "potrebe" so že v naših glavah - tako, da jih ne "naredi" marketing, jih pa z dobrimi oglasi nagovarja. Primer oglasa za pralni prašek (pozabil sem kateri: mama opere sinu športni dres, kasneje pa sina, oblečenega v isti dres, ogovori njegova "simpatija"): "dobra mama" vs. "funkcinalnost izdelka"!? - dobra mama (kjer se nagovarja njena potreba po priznanju, potrditvi), bo svojemu otroku oprala perilo z XYZ izdelkom (kjer bi morale biti pomembne kakovostne lastnosti pralnega praška). Teh primerov je polno - izdelki, ki "obljubljajo", da vas bodo drugi občudovali, imeli rajši, jim boste bolj všeč, boste bolj zadovoljni sami s seboj... (zvečilne - svež dah/beli zobje, parfumi, "slim" izdelki, dišave za stanovanje, pralni praški, oblačila...) Katere potrebe, ki jih posredno zadovoljujejo ti izdelki, so potem nove? Nobene!
Sicer je podobna fora tudi s prenosnimi telefoni, ki jih pred 20-imi leti sploh nismo potrebovali. Danes pa jih "potrebujemo". Zakaj že? Namig: zadovoljujejo eno primarnih (!) človekovih potreb, ki najbolj pride do izraza, kadar ostanemo brez telefona!
kalko ::
Teh primerov je polno - izdelki, ki "obljubljajo", da vas bodo drugi občudovali, imeli rajši, jim boste bolj všeč, boste bolj zadovoljni sami s seboj...
Si zadel bistvo, samo da ti gledaš z vidika marketingarjev To, da te bodo drugi občudovali in jim boš bolj všeč z določenimi sončnimi očali, je nič drugega kot posledica marketinga.
poweroff ::
Pred nekaj leti so se doktorji znanosti na FRI-ju ukvarjali z nakupi prek pika kartice. Ne dvomim, da niso tega poslali tudi psihologom in ostalim...
No, ravno za Mercator vem, da si s tistimi podatki ne znajo kaj prida pomagati. Poznam pa nekoga (z dr. nazivom), ki je delal na teh podatkih in so ga plačali mizerno... temu primeren je bil tudi rezultat.
sudo poweroff
figula ::
@Relanium, odličen video, dobra prezentacija manipulacije uma.
Zgodovina sprememb…
- spremenila: figula ()
para! ::
Matthai, tu verjetno (pri tehnologijah za profiliranje) pomembno vlogo igra tudi demografija? Lahko glede na to pričakujemo, da Spar (ki ni slovenski) ne more uporabiti obstoječih mehanizmov (ki so jih morebiti v tujini za njih razvili dobro plačani strokovnjaki) na slovenskih kupcih (razen, če demografije ne igra vloge, ali pa smo si demografsko zelo podobni)?
Meni se profiliranje kupcev ne zdi sporno. Zakaj? Zato, ker bi od bitij kot smo ljudje, pričakoval da znamo razmišljati s svojo glavo. Se pravi bi morali vedeti, da se je možno pustit manipulirat in da je možno manipulirat tudi druge. Nekako je logično, da se eni borijo za dobiček (recimo trgovine), po drugi strani pa bi pričakoval od ljudi, da se tudi sami zavedajo vplivov, pod katerimi so in se o tem dovolj poučijo, da se nepotrebnim manipulacijam enostavno uprejo.
Sporno je edino z vidika, da gre za izkoriščanje človeške neumnosti, ampak se mi to nikoli ni zdel dovolj dober izgovor...
lp
To sem jaz želel enkrat razložit profesorici marketinga. Razložil sem kako gre za čustveno manipulacijo z masami pa se ji ni zdelo niti najmanj moralno sporno.
Meni se profiliranje kupcev ne zdi sporno. Zakaj? Zato, ker bi od bitij kot smo ljudje, pričakoval da znamo razmišljati s svojo glavo. Se pravi bi morali vedeti, da se je možno pustit manipulirat in da je možno manipulirat tudi druge. Nekako je logično, da se eni borijo za dobiček (recimo trgovine), po drugi strani pa bi pričakoval od ljudi, da se tudi sami zavedajo vplivov, pod katerimi so in se o tem dovolj poučijo, da se nepotrebnim manipulacijam enostavno uprejo.
Sporno je edino z vidika, da gre za izkoriščanje človeške neumnosti, ampak se mi to nikoli ni zdel dovolj dober izgovor...
lp
Death before dishonor!
BlonG ::
To, da te bodo drugi občudovali in jim boš bolj všeč z določenimi sončnimi očali, je nič drugega kot posledica marketinga.
Drži - ampak še vedno ta potreba ni bila ustvarjena zaradi marketinga. Posameznik se bo še zmeraj trudil ugajati drugim (ne na splošno, ampak točno določeni skupini "drugim"), ker so v ozadju neke druge zadeve. Pred tisoč leti v ta namen ne bi uporabil sončnih očal, ampak nekaj drugega.
Je pa dobro vedet, da se "marketing" pogosto uporablja kot sinonim za "promocijo" (kamor spada tudi oglaševanje). Dejansko pa se promovirajo različni načini za zadovoljevanje obstoječe potrebe. Način za zadovoljevanje potrebe (želja) ni enako sami potrebi. To se pogosto meša! In potem se čudimo, da nekateri kupujejo "nepotrebne" izdelke... (in ja, "orodje" - kot sem omenil že prej - se lahko uporabi tudi neetično.)
Ne se slepit: nekaterim je edini interes prodat izdelek, drugim pa prodat izdelek s katerim bomo zadovoljni. In za to drugo skupino so informacije o nas - kot uporabnikih - koristne. Tako da profiliranje ni nujno slabo, odvisno je od tega na kakšen način se uporablja. Sam vidim problem v tem, ker je možno pod določenimi pogoji prilagajati ceno izdelka kupni moči (tudi obcutljivosti) posameznika. (Amazon je pred leti iste izdelke - knjige - na različnih "lokacijah" prodajal z različno ceno. Mislim da v ZDA ali Kanadi.) In ker sem recimo naklonjen znamki XYZ, sem seveda zato pripravljen plačati več. Dokler vem, da plačujem več, so to pogoji, ki jih poznam in sprejmem (z nakupom). Koliko več sem pripravljen plačati oz. kje je moja meja - tega pa ne želim da prodajalec ve o meni.
OK, še pozitivna stran profiliranja: da ne izgubljam časa in se prebijam čez 2.000 izdelkov (recimo nogavic), mi bo "pameten prodajalec" ponudil to kar mi je prav (velikost), všeč (barva) in udobno (material). In bom zadovoljen zaradi "pravega" izdelka in prihranka časa. To pa je mogoče le, če me "moj prodajelc" pozna. Koliko pa me prodajalec sme v resnici poznati pa je pravo vprašanje glede profiliranja. Naslednjič, ko bom obiskal Amazon, bom zagoto imel na prvi strani obvestilo o "masivnem znižanju" nogavic.
Iatromantis ::
@Blong
Ne slediš debati, v mojih odgovorih je nekaj primer ustvarjenih potreb, nisi opazil, ko sem opisal ustvarjanje potrebe po cigaretnih pri ženskah? In poglej si tisti filmček za opis delovanja čustvenega obešanja na kreacijo utvare.
Med bolj nizkimi udarci so gotovo terapije za menda močno razširjeno 'Social anxiety disorder' motnjo, ki se zdravi z Paxil-om, Zoloft-om, Prozacom $ bros. V Ljubljani sem zasledil menda Safra-mlya na Jumbo plakatu sredi Šiške..
Ne slediš debati, v mojih odgovorih je nekaj primer ustvarjenih potreb, nisi opazil, ko sem opisal ustvarjanje potrebe po cigaretnih pri ženskah? In poglej si tisti filmček za opis delovanja čustvenega obešanja na kreacijo utvare.
Med bolj nizkimi udarci so gotovo terapije za menda močno razširjeno 'Social anxiety disorder' motnjo, ki se zdravi z Paxil-om, Zoloft-om, Prozacom $ bros. V Ljubljani sem zasledil menda Safra-mlya na Jumbo plakatu sredi Šiške..
figula ::
ojoj, ojoj, sem šla še enkrat brat prispevke in odkrila lapsus pri sebi. Najprej sem hotela narediti primerjavo odtisnjenih podob med sublimacijskim tiskom in sublimiranimi sporočili, potem sem pa to spreminjala in evo kaj mi je na koncu ostalo Takole so se moji možgani poigrali v resnici jim Slovenci pravimo sublimirana sporočila .
Demografija sigurno igra vlogo pri oglaševanju določenih skupin artiklov. Že mesto in vas imata nekatere razlike, kar dela težave pri standardizaciji ponudbe za enako velike poslovne enote. En tak hecen primer je recimo kolofonija za odstranjevanje dlak pri zakolu prašičev – medtem ko meščani niti ne vedo, kaj to je, jo na podeželju potrebujejo ….
Hčerka mi pravi, da se trgovine z oblačili precej razlikujejo med tistimi zunaj SLO in pri nas. Recimo Zara, Bershka, Mango,….. imajo pri nas slabši asortiman - kot da bi bili njihov outlet. (sicer imajo res porazno robo, kar lahko opazite, če kdaj spremljate svoja dekleta po nakupih)
Ali pa vzemimo slovenske fante in moške – zelo staromodni ste v smislu dodajanja barv svojim oblačilom. Medtem ko se lahko v Italiji prodaja moškim cel barvni spekter od oranžne do svetlo zelene in lila, se takšne srajce v Sloveniji zagotovo ne bi prodale.
Ali pa moda italijanskih deklet, ki pozimi in spomladi nosijo pisane nogavičke in dokolenke. Brrrr, nas pa kar zmrazi ob pogledu nanje …
Aja, pa mislim da tule nihče preveč ne sledi nikomur, vsi imamo bolj ali manj svoje misli in se mi zdi, da imamo vsi prav. Od začetnega ustvarjanja potreb preko izkoriščanja človeške nečimrnosti do odkritega in skritega vsiljevanja. Prodaja in marketing sta tako obširni temi, da najdemo notri veliko zakonitosti in veliko specifik.
Demografija sigurno igra vlogo pri oglaševanju določenih skupin artiklov. Že mesto in vas imata nekatere razlike, kar dela težave pri standardizaciji ponudbe za enako velike poslovne enote. En tak hecen primer je recimo kolofonija za odstranjevanje dlak pri zakolu prašičev – medtem ko meščani niti ne vedo, kaj to je, jo na podeželju potrebujejo ….
Hčerka mi pravi, da se trgovine z oblačili precej razlikujejo med tistimi zunaj SLO in pri nas. Recimo Zara, Bershka, Mango,….. imajo pri nas slabši asortiman - kot da bi bili njihov outlet. (sicer imajo res porazno robo, kar lahko opazite, če kdaj spremljate svoja dekleta po nakupih)
Ali pa vzemimo slovenske fante in moške – zelo staromodni ste v smislu dodajanja barv svojim oblačilom. Medtem ko se lahko v Italiji prodaja moškim cel barvni spekter od oranžne do svetlo zelene in lila, se takšne srajce v Sloveniji zagotovo ne bi prodale.
Ali pa moda italijanskih deklet, ki pozimi in spomladi nosijo pisane nogavičke in dokolenke. Brrrr, nas pa kar zmrazi ob pogledu nanje …
Aja, pa mislim da tule nihče preveč ne sledi nikomur, vsi imamo bolj ali manj svoje misli in se mi zdi, da imamo vsi prav. Od začetnega ustvarjanja potreb preko izkoriščanja človeške nečimrnosti do odkritega in skritega vsiljevanja. Prodaja in marketing sta tako obširni temi, da najdemo notri veliko zakonitosti in veliko specifik.
BlonG ::
Iatromantis je izjavil:
@Blong
Ne slediš debati, v mojih odgovorih je nekaj primer ustvarjenih potreb, nisi opazil, ko sem opisal ustvarjanje potrebe po cigaretnih pri ženskah?
Mešaš zadeve - in točno o tem sem pisal, da nekateri ne ločite bistvenih zadev! Če želiš komentirati zadeve, je potrebno malo več znanja kot "5 minut instant marketinga" iz YouTube-a.
Ponovno: potreba po cigaretah ni bila ustvarjena! Obstajala je neka druga potreba*, kajenje pa se je prikazalo kot način za zadovoljevanje te potrebe. Noben nekadilec ne čuti potrebe po tobaku, ampak začne kaditi iz drugačnih vzgibov (s kajenjem skuša zadovoljiti druge potrebe)! Pomisli zakaj najstniki danes začnejo kaditi? Leta 1929 bi se lahko izgovarjali na parado kadilk - danes pa ne več, ker se izvaja promocija nekajenja. Koga boš okrivil da se kajenje danes dojema kot način za zadovljevanje XYZ potrebe? Še enkrat: eno je potreba, drugo pa način za zadovoljevanje potrebe!
*
Preberi več o tem, da boš razumel o čem pišem. Če ti ne bo šlo:
- kajenje pri damah - kjer ti že v drugem stavku pojasni, kam so ciljali (na obstoječo potrebo po spoštovanju - enakopravnost žensk v družbi) in prav kajenje v javnosti bi naj to potrebo zadovoljevalo. Med drugim boš lahko prebral komentar feministke na "bakle svodode": "Women! Light another torch of freedom! Fight another sex taboo!" Kot vidiš je v ozadju nekaj drugega - protest proti družbeni ureditivi - kajenje pa simbolizira upor. Kajenje se je v tem primeru prikazalo kot način za zadovoljevanje višje potrebe (glej hierarhijo potreb po Maslowu).
- ko kajenje enkrat postane odvisnost pa gre zgolj za zadovoljevanje fiziološke potrebe (ki so najnižje na lestvici).
Upam, da sedaj ločiš zadeve.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BlonG ()
BlonG ::
Uf, nisem uspel pravilno popraviti.
Zadnji stavek sem želel nadaljevati:
Upam, da sedaj ločiš zadeve, ker je tudi v prilepljenem posnetku nakazano (!) da se izdelke povezuje s čustvi (drugimi potrebami). V TV oglasu se prikazuje izdelek na način, da je mogoče razumeti, da bo: dvignil našo samozavest, nas naredil privlačnejše (za našo simpatijo), pridobil ugled in spoštovanje, povezal s prijatelji... (te potrebe niso na novo ustvarjene!) Dejansko pa - gledano strogo generično - bo nek izdelek na primer zgolj pomagal očistiti naše zobe in odstraniti slab zadah.
In kot uporabniki (kupci, potrošniki...) moramo ločiti med dejansko potrebo in načinom za zadovoljevanje različnih potreb. Sicer bomo kupovali čokolado (ja, tiso s kravo), ker bomo prepričani, da s tem lahko izkažemo ljubezen. Lahko pa kupimo tisto čokolado, s kateremo rečemo "hvala" (po možnosti po francosko)... Ker v nobenem od teh primeru se ne ustvarja potreba: po ogljikovih hidratih, po (izkazovanju) ljubezni, po priljubljenosti, sprejetosti... Ampak se prikazuje kako to potrebo (ki že obstaja) zadovoljiti.
Zadnji stavek sem želel nadaljevati:
Upam, da sedaj ločiš zadeve, ker je tudi v prilepljenem posnetku nakazano (!) da se izdelke povezuje s čustvi (drugimi potrebami). V TV oglasu se prikazuje izdelek na način, da je mogoče razumeti, da bo: dvignil našo samozavest, nas naredil privlačnejše (za našo simpatijo), pridobil ugled in spoštovanje, povezal s prijatelji... (te potrebe niso na novo ustvarjene!) Dejansko pa - gledano strogo generično - bo nek izdelek na primer zgolj pomagal očistiti naše zobe in odstraniti slab zadah.
In kot uporabniki (kupci, potrošniki...) moramo ločiti med dejansko potrebo in načinom za zadovoljevanje različnih potreb. Sicer bomo kupovali čokolado (ja, tiso s kravo), ker bomo prepričani, da s tem lahko izkažemo ljubezen. Lahko pa kupimo tisto čokolado, s kateremo rečemo "hvala" (po možnosti po francosko)... Ker v nobenem od teh primeru se ne ustvarja potreba: po ogljikovih hidratih, po (izkazovanju) ljubezni, po priljubljenosti, sprejetosti... Ampak se prikazuje kako to potrebo (ki že obstaja) zadovoljiti.
Iatromantis ::
Se opravičujem Blong, očitno me je zobobol res utrudil in sem prebral, da trdiš nekaj nasprotnega, pa v resnici govoriš to, kar skušam povedati sam.
nevone ::
Reccimo mene v tem trenutku zanima ena fotografska smer. In mi Amazon usuje vso ponudbo. In grem na neko razstavo, pa vidim še drugo smer, še bolj zanimivo. Amazon me še vedno zasipava izključno s prvo šolo. Sploh ne dopušča, da me zanima še kaj drugega by default.
To tudi mene moti. Namreč, da nimaš dostopa do svojega profila, da bi ga lahko tudi spremenil, ali pa vsaj izničil.
Ker ljudje nismo nujno nek avtomat, ki nam je celo življenje všeč ena in ista stvar.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
nevone ::
Ubistvu mas, poglej recommendatione pa odstrani tisto kar ti ni kul.
Potem pa ni problema.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
kuglvinkl ::
Ubistvu mas, poglej recommendatione pa odstrani tisto kar ti ni kul.
Ja pa ja de. Oz. sure, če me plača.
+ sploh ne razumem tistih mailov, naj napišem, ali in zakaj mi je knjiga všeč. Fckung pay me!
To je obstoj neravnotežja. Striže me (precej manj kot Mladinska knjiga), potem pa hoče for free še podatke o meni.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kuglvinkl ()
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Kartice zvestobe raznorazneOddelek: Loža | 4802 (2963) | buttcrack |
» | Prilagajanje spletnih cen profilu uporabnikov buri duhove (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Zasebnost | 21164 (17948) | gzibret |
» | Profiliranje kupcev ali vaš trgovec ve za vašo nosečnost še pred partnerjemOddelek: Novice / NWO | 18283 (15429) | Gandalfar |
» | Sledenje obiskovalcem trgovskih centrov z mobilnimi telefoniOddelek: Novice / Zasebnost | 15717 (12743) | globalna80 |
» | Mobitelova nagradna akcijaOddelek: Loža | 1799 (1502) | whatson |