Uppercaise - Malezijska vlada je domače delavce iz IT industrije neprijetno presenetila z najavo novega zakona o računalnikarskih profesionalcih (Computing Professionals Bill of 2011), ki bi omejil kakršnokoli izvajanje IT storitev zgolj na s strani vlade potrjene IT delavce.
Zakon, če bo seveda sprejet, bo ustanovil posebno zbornico, ki bi vodila protokole in register IT izvajalcev. Ti bi padli v dva ranga – nižji nivo bi zasedli "registrirani praktikanti" brez diplome iz IKT, višji nivo pa bi bil rezerviran za "registrirane profesionalce" s takšno diplomo. Delo v vseh sektorjih, ki jih država dojema kot "ključne" (nacionalna varnost, telekomunikacije, energetika, transport, oskrba z vodo, zdravstvo in nujne službe, javna naročila), bi bila pridržana zgolj za podjetja in delavce v zgornjem rangu, ostale IT naloge, se pravi manjše in manj resne projekte, pa bi lahko opravljali tudi praktikanti, nikakor pa ne neregistrirani delavci. Obenem bi morali vsi registrirani delavci navesti eno "specializacijo" in se držati dela znotraj te specializacije, tako da spletni programer denimo ne bi smel opravljati tudi sistemskih integracij ali administracije. Vse skupaj naj bi, poleg dviga cen IT storitev, monopolizacije trga in prijetnih provizij za zbornico, pomembno prispevalo k nacionalni varnosti države v teh hudih časih rednih in državno sponzoriranih napadov na ključno IT infrastrukturo.
Industrija seveda ni navdušena. Skrbi jo, da bo to v celoti ubilo malezijsko tehnološko start-up sceno, in od dohodka odrezalo številne študente in druge posameznike, ki si del kruha služijo tudi v IT-ju.
Zaprti zborniški model v določenih sektorjih poznamo tudi pri nas. Do pred nekaj leti je bilo članstvo v splošni Gospodarski zbornici Slovenije obvezno, v obrtni zbornici pa še vedno je, čeprav mala podjetja po svojih trditvah od tega niso imela veliko več kot zadovoljstva ob plačilu članarine ali branju redne mesečne revije. Imamo tudi več specializiranih zbornic z dobro definiranimi javnimi pooblastili, npr. obrtno, zdravniško, inženirsko, lekarniško, odvetniško, kmetijsko-gozdarsko in zbornico zasebnega varovanja. Uradno je njihovo poslanstvo v pridobivanju novih poslovnih priložnosti in zagotavljanju poštenih pravil igre za vse člane (tehnični standardi, plačilna disciplina, idr.), vendar se vse preveč zdi, da skrbijo predvsem zase in za vidne člane.
Velka je razlika med zbornico, v katero se pač včlaniš, pa če je Zbornici všeč ali ne(vsak lahko postane član zdravniške zbornice ali obrtniške) in pa med z države žegnanim registriranjem določene stroke.
Tole, kar tukaj berete za Malezijske IT mamo v Sloveniji pri dimnikarstvu. Sploh ne moreš biti dimnikar, če ne poznaš koga, ki ti bo dal licenco za to! Pa tut ni sledu o tem, da bi kdorkoli delal kaj na tem, da se to ukine. Pazi to, ilegalno je očistit dimnik drugače kot eden, ki ima licenco. Pa še na določeno število let je to obvezno počet. Pol se ljudje tko znajdemo, da sami čistimo dimnik mimo zakona, te z licenco se pa pokliče za tak minimum, kot ga zakon zahteva. Fej.
O odvetniški raje ne bi, obvezna članarnina je še zmirna pa preiviš. Da pa ne omenjem zdaj k sreči ukinjenega obveznega plačevanja zbornici za nekakšen dodatni pokojninski sklad, ki ga je država zdj kar pohopsala/integrirala v navadni pokojninski sistem, z drugimi besedami ukradla ljudem.
Tear: ja, tudi to je posledica delovanja zbornice. Pri zdravniški recimo je to, da ščiti vse svoje člane. Zobozdravnika tako ne moreš pripeljati iz hrvaške, da bi plombe delal za 30€, ampak mora to delati naš, za 80€. Plače imajo dobre, pogoje tudi. Po drugi strani pa pogledaš po zaposlitvenih oglasih za ITjevce in vidiš, da podjetja iščejo doktorje enaintridesetih programskih jezikov in ponujajo plačo v višini 2000€ neto. Ne pravim, da so optimalne razmere take kot so si jih ustvarili zdravniki, ampak nekaj vmes bi bilo pa v redu. Poklici brez uspešnih zbornic so povečini degradirani na nivo prodajalke sliv na tržnici. Pa četudi imaš faks in obvladaš programiranje (če se držim samo ITja).
Medicina in IT sektor se nikakor ne moreta primerjati. V medicini ne moreš ti doma par let na skrivaj operirati, potem pa se brez kakršnekoli formalne izobrazbe zaposliš kot kirurg. V IT področju to tako deluje in veliko znanih in uspešnih ljudi na tem področju ni imelo nikakršne resne formalne izobrazbe. Zato so takšne sanje, kot jih imajo Malezijci čista traparija.
Je pa verjetno res, da obstajajo projekti, kjer država zahteva, da pri njih sodelujejo zaupanja vredni in preverjeni kadri. Samo to se da enostavno napisati v razpisne pogoje za posamični projekt in problem rešen.
Na enim področjih je smiselno, da se določi minimalen nabor znanja, ki ga mors nekdo imeti, da lahko opravlja določen poklic. Se pravi, da se izda licenco.
Tako področje je recimo zravstvo. Če hočeš biti zdravnik, potrebuješ licenco.
Ne vem pa, če je to smiselno za IT. Po drugi strani... če se hočeš iti zdravilstvo, si lahko zdravilec (bioenergetik, zeliščar,...). Ne moreš pa biti nekdo, ki resno zdravi, torej zdravnik.
Morda je smiselno, da se uvede nekakšno neobvezno certificiranje IT strokovnjakov. In ptoem se lahko vsak odloči ali bo najel certificiranega ali necertificiranega strokovnjaka. Za recimo projekte nacionalnega pomena pa se določi, da ga lahko izvajajo samo certificirani strokovnjaki.
Ampak hej - to že imamo. Raznorazni MS, Cisco, RedHat, itd. certifikati. Kaj torej izumlja Malezijska vlada?
Preprosto ne boš delal na IBM produktu ali Microsoftu ali HP, če nimaš ustreznega certifikata. Povečini za to poskrbijo kar sami vendorji.
In če ne veste, da se dobiti certifikat tudi za Javo, Linux, in ostale zadeve. Ne bom rekel da so noilci certifikatov blazno paemtni, ampak vseeno mu lažje verjameš kot pa nekemu samouku, ki se je po možnosti naučil vse narobe. Čeprav sproducira delujočo kodo.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Odlična ideja, ki jo z veseljem podprem, a žal zna bit implementacija šepajoča.
Včasih me kar glava boli, ko vidim, koliko aberveznikov prodaja svoje IT polizdelke in skrpucala ... na bruhanje mi pa gre, ko gledam folk, ki je to kar pripravljen plačevat. Širši folk (=stranke) je potrebno izobrazit do te mere, da bodo znale ločevat zrnje od plev in taka zbornica bi lahko bila tapravo telo za to. Trg očitno ne deluje.
Tako področje je recimo zravstvo. Če hočeš biti zdravnik, potrebuješ licenco.
150 let nazaj ni bilo licence za zdravnika - pa so ljudje vseeno bili zdravniki.
razumem sicer od kod potreba in zahteva po licenci - ker včasih je vsak mesar lahko rekel da je zdravnik, pa so se pravi zdravniki odločili, da bodo sestavili seznam minimalnih zahtev za pravega zdravnika, kar je država potem posvojila. ampak licenca še vedno ni nikakršno zagotovilo kakovosti - ker je nekdo pozabil vgraditi varovalke.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
150 let nazaj ni bilo licence za zdravnika - pa so ljudje vseeno bili zdravniki.
Vedno znova me preseneča, kako nekateri mirno prijavljajo stvari, o katerih pojma nimajo. Pred 150 leti brez (cehovske) licence še čevljar nisi mogel biti, ali pek.
The idea of making the practice of medicine dependent on a license, a certificate issued by a competent body testifying that the bearer has undergone a training considered adequate, is an idea that originated in the Middle Ages. The European Middle Ages created an institution that was modified in the course of time but survived in its basic idea to the present day. The idea of licensing the medical profession resulted from the general structure of medieval society, which was strictly organized according to status, crafts, trades and professions. Each such vocational group had regulations, standard-setting codes, guaranteeing highly qualified services to society. It was recognized that such standards were particularly important in the case of the medical profession. In no other profession is lack of knowledge so serious in its consequences as in medicine.
Ourajt.cheap outsourcing to Malesia.Se Indijci bojo prisiljeni znizat ze tako smesno nizke cene! :D Bo na paypalu pac pisalo placilo za prevajanje or smth...da ne bojo mel problemov s cehom :P
drgac se cene kvalitetnih indijskih programerskih his fajn drazijo, je ze ene par firm pripeljalo programiranje nazaj v evropo, usa... so pa valda tut cenejse.
Okapi imaš prav - v zadnjih 500 letih smo videli mnogo različnih cehov po najrazličnejših koncih sveta in jaz preveč posplošujem.
ker pa so cehi onemogočali dostop do proper zdravstva navadnim ljudem, so se le ti pogosto zdravili kar pri mesarjih, zdravilcih ali pa sploh ne.
želim pa povedati predvsem to, da danes v Sloveniji (in še kje) zdravniška licenca podana s strani zdravstvenega ceha (isto velja tudi za farmacevte) ne garantira kvalitetne storitve - čeprav AFAIK pa garantira vsaj zadovoljivo
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
ne garantira kvalitetne storitve - čeprav AFAIK pa garantira vsaj zadovoljivo
Ja, licenca (zdravniška ali pa pekovska) je v resnici varovalka za vse tiste, ki ne znajo ali nimajo časa preverjati kakovosti ponudnika storitev (ali izdelkov). Nikakor pa ni zagotovilo za najboljšo možno storitev.
Na drugi strani je licenca varovalka proti nelojalni konkurenci padalcev z dumpinškimi cenami in zagotavlja tistim, ki jo imajo, večji zaslužek, ker pač omejuje konkurenco. Kot taka je v nasprotju z načeli svobodnega trga.
V Maleziji so morda programerji dobro organizirani in se hočejo na tak način boriti proti nižanju cen svojih storitev.
V Maleziji so morda programerji dobro organizirani in se hočejo na tak način boriti proti nižanju cen svojih storitev.
Na tako globaliziranem trgu, kot je trg IT storitev? To je lahko kvečjemu strel v lastno čelo. Državni protekcionizem. Ki ščiti svete in posvečene, ostale pa lepo zaj*be.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
Nima veze, čez tristo let se bodo tudi kakšni sedanji medicinski praksi smejali.
Tole v prevodu pomeni "tudi kakšna sedanja medicinska praksa ni osnovana na znanstevni metodi ampak je potegnjena iz riti - dogmatska". Pogumna trditev, katero v kakšni drugi temi okapi nikakor ne zagovarja.
Mogoče v tvojem neumnem prevodu. V mojem pomeni, da znanost ni niti vsemogočna, niti ni imuna na napake, ter se ves čas razvija in napreduje. Sedaj se smejimo ideji o etru, v 19. stoletju pa je bila to znanstvena hipoteza, ki so jo potem sčasoma pač ovrgli.
Zbornica ali kaj podobnega se sicer čuje zelo ne-kul, ampak kako kul je pa to, da se lih vsak ki se je naučil malo tipkati in kodirati lahko ukvarja s praktično vsem? Skrajno vseeno je če na nekem fejsbuk-klonu nekaj malo crkne, pa še tam ne ravno, če so privatni posnetki na voljo čisto vsem. Če nekaj ne štima v elektronski banki je že malo manj zabavno. Če pa program za e-kartoteko zbljuzi in pozabi, da je pacient alergičen na penicilin, je še manj smešno, itd... Ne pravim, da se to ne dogaja z vsemi žegni požegnanim in čisto pravnim in odgovornim profesionalcem, ampak takrat to vsaj ni stvar malomarnosti. Če pa je nekaj takega zakuhala firma, ki zaposljujejo polovico štedentov, ki so malo študirali informatiko, pa so vsi tako sposobni, da jih študi ovira pri osebnem razvoju, druga polovica pa so izurjeni samouki... Picerije brez ustrezbega kadra ne moreš odpreti, "Janez - sistemske integracije in rešitve" pa menda lahko. Pa nisem ciničen zaradi kakih osebnih zamer, me noben brez formalne izobrazbe (ki je seveda dejansko lahko boljši od mene) ne ogroža. Splošno stanje v ITju pa se mi zdi malo zaskrbljujoče.
Zbornica ali kaj podobnega se sicer čuje zelo ne-kul, ampak kako kul je pa to, da se lih vsak ki se je naučil malo tipkati in kodirati lahko ukvarja s praktično vsem? Skrajno vseeno je če na nekem fejsbuk-klonu nekaj malo crkne, pa še tam ne ravno, če so privatni posnetki na voljo čisto vsem. Če nekaj ne štima v elektronski banki je že malo manj zabavno. Če pa program za e-kartoteko zbljuzi in pozabi, da je pacient alergičen na penicilin, je še manj smešno, itd... Ne pravim, da se to ne dogaja z vsemi žegni požegnanim in čisto pravnim in odgovornim profesionalcem, ampak takrat to vsaj ni stvar malomarnosti. Če pa je nekaj takega zakuhala firma, ki zaposljujejo polovico štedentov, ki so malo študirali informatiko, pa so vsi tako sposobni, da jih študi ovira pri osebnem razvoju, druga polovica pa so izurjeni samouki... Picerije brez ustrezbega kadra ne moreš odpreti, "Janez - sistemske integracije in rešitve" pa menda lahko. Pa nisem ciničen zaradi kakih osebnih zamer, me noben brez formalne izobrazbe (ki je seveda dejansko lahko boljši od mene) ne ogroža. Splošno stanje v ITju pa se mi zdi malo zaskrbljujoče.
Eh, veliko dima za prazen nič. Prisilno članstvo v tej stanovski organizaciji je IMHO idiotizem, kot so tudi prisilna članstva v ostalih stanovskih organizacijah. Zadeve se lahko rešujejo tudi drugače in ni vedno zaželjeno, da se državno regulacijo kar tako outsourca. Edina izjema je potencialno odvetniška zbornica, kjer je res zaželjeno, da je tudi finančno ločena od državnega aparata.
Pri IT-ju stvari načeloma razpadejo na dve skupini: "potrošniki" in "obveščeni kupci". Za varstvo potrošnikov se mora pretegniti država, da jih zaščiti pred nesposobnimi ponudniki, za podjetja in institucije pa se tako ali tako šteje, da so "obveščeni" in imajo zato več svobode pri izbiri, po drugi strani pa tudi več tveganja, če storitve in produkte pridobivajo od slabih ponudnikov.
Prvo kategorijo lahko tako potem čisto preprosto zavaruješ s tem, da z zakonom prepoveš tista določila licenčnih pogodb, kjer piše, da avtor programske opreme ne odgovarja za škodo. Da pa ne bi celotnega sveta takoj poslali nazaj v kameno dobo in zato, da se zavaruje še obveščene kupce, pa se doda izjemo, da to ne velja za tisto programsko opremo, kjer je na voljo izvorna koda in se pričakuje, da bo prejemnik licence to kodo sposoben tudi modificirati.
Mogoče v tvojem neumnem prevodu. V mojem pomeni, da znanost ni niti vsemogočna, niti ni imuna na napake, ter se ves čas razvija in napreduje.
Puščanje krvi je imelo skupnega z ZNANOSTJO kaj točno?
Skupnega ima isto kot alkimija. Takrat so delali po takratnih ugotovitvah in prepricanjih, ki so jih pogruntali takratni znanstveniki. To je bila znanost.
Danes pa vemo, da to ne deluje in se zato tega ne pocne vec. Torej, znanost je napredovala. Marsikatera operacija se dandanes opravi endoskopsko, vcasih pa je bilo potrebno razrezati telo zaradi tega. Danes ni vec nepotrebnega mesarjenja in se nam rezanje zdi zastarelo in nepotrebno. Cez 300 let bodo pa na voljo novi postopki in nove tehnologije ...
Puščanje krvi je imelo skupnega z ZNANOSTJO kaj točno?
Puščanje krvi si to od nekje privlekel v debato in z njim nekaj po svoji stari navadi podtikaš.
Kar se znanosti tiče, pa ima skupnega z antično teorijo o štirih telesnih tekočinah (in boleznih, ki so posledica neravnovesja teh tekočin), ki se je pač kasneje izkazala za napačno. Pa čeprav še sedaj psihologi in še kdo opletajo s sangviniki (kri), koleriki (rumeni žolč), flegmatiki (sluz) in melanholiki (črni žolč).
eh podobno kot naše poklicne kvalifikacije. Sama zbornica ne garantira nič edino onemogoča konkurenco. Tako je danes pri nas cel hudič dobit kakega mojstra. Cenijo se šole saj so potrebne za registracijo dejavnosti, stari mojstri pa so bolj ali manj pretekla zgodovina. Na koncu imaš kup uniformiranega kadra, kateri zna vse naredi pa nič.
Znanost je to, da se neka trditev preveri in ugotovi kaki so res rezultati.
a bi rad rekel da te trditve niso preverili in ovrgli kot napačne?
težava je bila bolj v tem, da so dobivali false positive rezultate, da so se z zadevo ukvarjali še v času, ko medicina ni bila zelo razvita in so se z njo bavili tudi razni študenti in mesarski vajenci
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Odlična ideja, ki jo z veseljem podprem, a žal zna bit implementacija šepajoča.
Včasih me kar glava boli, ko vidim, koliko aberveznikov prodaja svoje IT polizdelke in skrpucala ... na bruhanje mi pa gre, ko gledam folk, ki je to kar pripravljen plačevat. Širši folk (=stranke) je potrebno izobrazit do te mere, da bodo znale ločevat zrnje od plev in taka zbornica bi lahko bila tapravo telo za to. Trg očitno ne deluje.
Ja, če jih je nekdo pripravljen kupiti, kje je problem? Obstajajo slabe storitve in obstajajo dobre storitve. Nekdo hoče kvaliteto in bo lepo plačal, drugemu pa je vseeno, samo da je in bo sprejel poceni junk.
Tudi k zobozdravniku greš lahko v javno zdravstvo (po domače, k mesarju) ali k privatnemu. Kvaliteta storitve je popolnoma drugačna pa gre za maksimalno regulirano dejavnost.
Glede na to, da ne more bit pravnik al pa notar vsak k se sprdne, je to logicno.
Ko ti šolan in že dolgo zaposlen pravnik popolnoma resno razlaga, da se Zakon o varstvu javnega reda in miru nanaša tudi na moja SMS sporočila, ti je jasno, da je pravnik lahko vsak, ki se sprdne.
Drugače pa ni nikjer namen teh raznih zbornic zagotavljanje kakovosti (to najbolj učinkovito zagotavlja trg), ampak je samo onemogočanje konkurence in ustvarjanja extra profitov. Katere države veljajo za ekonomsko najbolj svobodne? Ravno tiste, ki imajo najmanj teh omejitev z zbornicami.
Zakaj bi država sploh morala skrbeti za podarjanje licenc? Že takoj na začetku lahko vsakega človeka preveriš npr. prek cobissa ali prebereš njegovo diplomo. Nadalje lahko zaguglaš, kje človek sploh sodeluje (konference, članki itd.). Po drugi strani pa imamo zdravnike z licenco, pa vse več ljudi raje zaide k zdravilcem, za katere pa imajo svobodno izbiro. Zakaj jim ne bi te svobode nudili na vseh področjih, na ljudeh pa bi bilo, da se sami pozanimajo? Trg namreč hitro opravi s slabimi ...
Lep primer je estetska kirurgija, kjer sicer dobijo licenco, ampak to ne pomeni, da obvladajo. Trg zelo hitro opravi s tistimi, ki nimajo občutka.
Ja, po moje je bistveno drugače. Težko boš našel kakšnega agronoma, ki bi recimo projektiral avtomatizacijo neke nuklearke, ali pa geografa, ki bi projektiral most čez reko. Če pa pogledaš IT sektor, pa tam delajo (bolje rečeno delamo) ljudje povsem različnih profilov in večina od njih se kar uspešno znajde, kar pomeni ... da IT dejansko ni resna stroka (pika)!
Ja, po moje je bistveno drugače. Težko boš našel kakšnega agronoma, ki bi recimo projektiral avtomatizacijo neke nuklearke, ali pa geografa, ki bi projektiral most čez reko. Če pa pogledaš IT sektor, pa tam delajo (bolje rečeno delamo) ljudje povsem različnih profilov in večina od njih se kar uspešno znajde, kar pomeni ... da IT dejansko ni resna stroka (pika)!
Boš pa našel recimo neke geografe, ki si upajo za svojo hišo gojiti sadje in zelenjavo, pri čemer se poslužujejo tudi fitofarmacevtskih sredstev. Ravno tako pa tudi kakšnega ne preveč spretnega agronoma, ki si bo sam "sprojektiral" in postavil lastno čistilno napravo in po možnosti še betonirano dvorišče.
Torej po tvoji logiki tudi agronomija in gradbeno inženirstvo dejansko nista resni stroki, ker se z njimi ukvarjajo tudi amaterji.
Ne mešati tega, kar je stroka in strokovno delo s tem, kdo vse dela podobne produkte, vendar pa morda na hojladri. Razen seveda, če verjameš, da amaterji delajo vse in, da strokovnjak katere koli smeri te znanosti dejansko ne more obstajati.
@BlueRunner: Tvoja primerjava po moje ni na mestu. Verjetno veliko ljudi zna doma napeljati par žic in zvezati kakšno stikalo ter za to ne potrebujejo ravno diplome iz elektrotehnike. Nikogar od teh pa ne bo Siemens ali Westinghouse zaposlil zato, da bo načrtoval avtomatizacijo v neki nuklearki. Na mnogih inženirskih področjih je zato podobno kot v medicini ali pravu. Brez ustreznega papirja ti ne pustijo niti blizu, pa lahko še tako sanjaš, da si nekaj let cele noči študiral knjige in računal neke enačbe. Na IT področju se pač to da in je to zelo razširjena praksa. Zakaj ni temu tako v medicini in še marsikje drugje pa ne vem. Oziroma vem, ampak pustim, da IT-jevci živijo v iluzijah (lahko vzameš v roke učbenike, ki jih je moral obvladati nekdo, ki je končal medicino in to primerjaš s sicer debelo knjigo C++ ali Cisco router configuration manual).
Zame osebno je IT neka mešanica, ki ji ne morem reči stroka. Računalništvo v enem delu črpa znanje iz kemije, fizike, elektronike...(to je recimo temu strojni nivo, kot se ga gredo Intel, Cisco, AMD, Apple...), v drugem delu pa gre predvsem za matematiko in logiko.
Sprogramirati cisco stikalo je pa zame navadna obrt, tako kot spraviti v pogon nov pralni stroj. Manual v roko, pa nekaj osnov ti more biti poznanih. Daleč pa od tega, da za to potrebuješ nek faks. Faks potrebujejo tisti, ki te naprave dejansko projektirajo.
Brez ustreznega papirja ti ne pustijo niti blizu, pa lahko še tako sanjaš, da si nekaj let cele noči študiral knjige in računal neke enačbe. Na IT področju se pač to da in je to zelo razširjena praksa.
A sedaj boš pa zato, ker je to žalostna in razširjena praksa, rekel, da "IT dejansko ni resna stroka". Menim, da sta moji primerjavi čisto vmesni. s/IT/agronomija/g, pa imaš tvojo izjavo identično ponovljeno za vse strokovnjake agronomije. Ker se lahko s kmetijstvom praktično in dejansko ukvarja kdorkoli, agronomija posledično pač po tvoji analogiji ni stroka.
Mešaš to, kar stroka dejansko je, s tem, komu vse se dopušča delo, ki daje enake ali podobne rezultate. Ko mi boš pa dokazal, da agronom "proizvaja" objektivno kvalitetnejši krompir od neukega kmeta, ki ima morda srednjo šolo, faksa pa ne, se bova pogovarjala naprej. Do takrat pa agronomija preprosto ni stroka in pika.
Zame osebno je IT neka mešanica, ki ji ne morem reči stroka. Računalništvo v enem delu črpa znanje iz kemije, fizike, elektronike...(to je recimo temu strojni nivo, kot se ga gredo Intel, Cisco, AMD, Apple...), v drugem delu pa gre predvsem za matematiko in logiko.
Kaj je IT zate osebno, je pač tvoja osebna stvar. IT kot stroka pa res nima ravno veliko s tem, kar praviš, da vidiš okoli sebe.
Sprogramirati cisco stikalo je pa zame navadna obrt, tako kot spraviti v pogon nov pralni stroj. Manual v roko, pa nekaj osnov ti more biti poznanih. Daleč pa od tega, da za to potrebuješ nek faks. Faks potrebujejo tisti, ki te naprave dejansko projektirajo.
Aha, sedaj pa vidim kje razmišljaš čisto drugače od mene. Ni poanta v temu, da nastaviš stikalo ("sprogramirati", mimogrede pomeni nekaj čisto drugega in se strinjam, da Cisco na tem področju tudi ne slovi ravno po kvaliteti). Poanta je v temu, kako to storiš. To je bistvena razlika med delom nekoga, ki mu lahko potem rečeš strokovnjak (neodvisno od formalne izobrazbe) ter nekom drugim, ki tega naziva pač ne more nadeti.
Znanost ni znanost zato, ker se ji reče znanost, temveč zato, ker "znanstvenik" pri svojem delu uporablja znanstveno metodo dela. Stroka ni stroka zato, ker se ji tako reče, temveč zato, ker "strokovnjak" pri svojem delu uporabjla strokovne metode dela. Potem, ko to sprejmeš, postane jasno, da obstajajo različne stroke znotraj tvojega pojma "IT stroka" in si tudi vse zaslužijo ime stroka. Je pa res, da se v odsotnosti nekega pritiska, v njej kot strokovnjaki prodajajo tudi takšni, ki to pač niso. To pa preprosto zato, ker pač niso strokovno usposobljeni.
Faks konec koncev s tem nima nič. Za biti mizar potrebuješ mnogo več znanja in izkušenj, kot pa prosto popoldne in stružnico. Hkrati pa tega znanja ne pridobiš ravno na Fakulteti za mizarska dela. Tudi znotraj IT-ja se skriva množica različnih strok od katerih nekatere zahtevajo bolj tehnično-obrtniško znanje, nekatere pa bolj inženirsko znanje.
Kar se tiče ene možne smeri razmišljanja, kako rešiti težavo, pa sem jo že nakazal. Z zakonom za nična razglasiti vsa tista določila licenčnih pogodb, s katerimi se razvijalec razrešuje kakršne koli odškodninske odgovornosti. Možne so izjeme, vendar pa v omejenem obsegu in samo pod določenimi pogoji. Potem boš pa videl hudiča, ko bo Pepe Fuzekl informacijske rešitve s.p. razmišljal o temu, če si še vedno upa prodati tisto kopijo Glavne Knjige v3.6. To je tudi polovica razloga, zakaj Westinghouse na zaposljuje lolekov na projektu avtomatizacije X. Preprosto zato, ker bo v primeru napake dobil toliko finančno po betici, da bo šla cela firma na kant, če ne bo imela dovolj denarja za izplačilo raznih odškodnin in kazni. Druga polovica se skriva v zahtevah naročnika, ki zahteva upoštevanje določenega seznama standardov, ki jih že po naravi stvari ne pozna ali obvlada kar vsakdo. Torej se tukaj kaže predvsem pritisk "obveščenega kupca", ki si lahko zagotovi ustrezno kvaliteto produkta.
Pogledano pod črto je najbolj zanimiva anomalija to, da za programske napake ne odgovoarja nihče. Za vse ostale napake na materialu in izdelkih, ki jih kupujejo potrošniki, pa so vedno neke garancije in dodatna jamstva, ki potrošnika ščitijo pred škart robo. Vsaj kar se tiče prodaje na prostem trgu. Kar se pa tiče dela znotraj podjetij, pa si vsak upravljalec podjetja pač postilje, kakor si postilje. Če ne bo zaposlil (mnogo dražjih) strokovnjakov, bo pač imel šrot, ki si ga zasluži. Če te napake ne bo storil, bo imel pač strokovno notranjo storitev s strokovnjaki. Tako kot moka v pekarni. Če kupuješ slabo in na njej varčuješ, boš imel slab kruh in nižjo prodajo - torej manjši dobiček. Če boš spustil v podjetje, amaterje, boš imel pač višje stroške režije, posledično pa tudi nižje marže in dobiček, kot pa ga bi lahko sicer imel.
Za posebne dejavnosti pa imaš osebe z javnimi pooblastili, ki podeljujejo certifikate, ki so državno priznani. Ker preverjanje usposobljenosti seveda ni zastonj, pa s tem preprosto izločiš vse popoldanske mojstre in jim s tem na en mah tudi praktično omejiš delo na črno. Ne rabiš pa zaradi tega ljudi nasilno včlanjevati v zbornico in prisilno zaračunavati članarino. Edina zbornica, ki sem jo posebej izpostavil, da je pri njej ta pristop verjetno ustrezen, je odvetniška zbornica, saj so odvetniki (med drugim) tudi tisti, ki zastopajo državljana v postopku proti državi (mislim predvsem na kazenske postopke, ki po naravi stvari nujno posegajo v sicer priznane pravice vseh državljanov). Zaradi "konflikta interesov oziroma videza, da bi lahko prišlo do konflikta interesov" se mi dejansko zdi pravilno, če ne celo nujno, da se da zbornici tako monopol nad dejavnostjo (lahko izreče prepoved dela), hkrati pa tudi finančno neodvisnost od državnega denarja.
>Pogledano pod črto je najbolj zanimiva anomalija to, da za programske napake ne odgovoarja nihče. Za vse ostale napake na materialu in izdelkih, ki jih kupujejo potrošniki, pa so vedno neke garancije in dodatna jamstva, ki potrošnika ščitijo pred škart robo. Programi načeloma nimajo roka uporabe in nimajo potrošnih delov
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
>Pogledano pod črto je najbolj zanimiva anomalija to, da za programske napake ne odgovoarja nihče. Za vse ostale napake na materialu in izdelkih, ki jih kupujejo potrošniki, pa so vedno neke garancije in dodatna jamstva, ki potrošnika ščitijo pred škart robo. Programi načeloma nimajo roka uporabe in nimajo potrošnih delov
Imajo pa stvarne napake. Tako na hitro pogooglano, govorim o: Napaka je stvarna: 1. če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo ali za promet; 2. če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana ali bi mu bila morala biti znana; 3. če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane; 4. če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.
@amigo_no1: Hvala. Stvar je taka, da moraš prej izključit ostale možne vzroke policitemije. Če teh drugih problemov ne najdeš/jih oseba nima... pol gre pač za benigno idiopatsko policitemijo in se ne sekiraš dalje.
Blue: ampak za te stvarne napake vseeno redkokdaj kdo odgovarja. Pokvarjen prenosnik lahko vrneš takoj, pri programski opremi se pa velikokrat zakomplicira. In Onyx ima dober argument, zelo dober. Se ne strinjam v celoti ampak je kul :)
(na sliki) 
