» »

Postal bom podjetnik, kako naprej

Postal bom podjetnik, kako naprej

«
1
2

pirat ::

Lep pozdrav vsem,

dobil sem nekaj zasebnih sporočil, kjer ste Slo-Techovci spraševali, kako postati samostojni podjetnik, kako odpreti podjetje, kako torej dejansko unovčiti znanje, ki ste ga osvojili v letih ukvarjanja z računalništvom. Da ne bi odgovarjal vsakemu posebej bom v tej temi poskušal odgovoriti na nekaj najpogosteje zastavljenih vprašanj. Sicer vem da podobna tema že obstaja, ampak tukaj sem poskušal v strnjeni obliki podati osnovna pojasnila.

Najprej je obravnavana razlika med avtorsko pogodbo, pogodbenim delom, samostojnim podjetnikom in družbo z omejeno odgovornostjo.
V nadaljevanju obravnavam vprašanje, ali se registrirati kot zavezanec za DDV ali ne, naslednji del se nanaša na izbiro banke in odprtje poslovnega računa, na koncu pa boste potrebovali tudi svojega računovodjo. Kako do njega?

**********************************

Iz lastnih izkušenj vem, da se znanje da unovčiti, si mora pa pred tem vsak posameznik odgovoriti na nekaj vprašanj. Prvo vprašanje je seveda:

1.
Ali naj dejansko zaplujem v vode podjetništva (torej odprem podjetje, postanem samostojni podjetnik) ali pa bom z drugimi podjetji sodeloval na podlagi avtorskih pogodb in honorarnega dela?

Avtorska pogodba:
Če se vam ponudi le enkratna priložnost izvedbe kakšnega projekta (npr. izdelava specifičnega programa, izdelava spletne strani, ipd.) ne nameravate pa tega opravljati daljše obdobje, potem je za vas primerneje, da se s podjetjem dogovorite za sklenitev pogodbe. Če morate v projektu uporabiti veliko svojega znanja je primerna avtorska pogodba. Tipičen primer le-te je npr. da za podjetje načrtujete, dizajnirate in tudi izdelate celotno spletno predstavitev. Iz nič ste ustvarili nekaj novega, zato je avtorska pogodba upravičena. Če je podjetje pripravljeno za ta projekt potrošiti skupaj bruto 100.000 SIT morate upoštevati, da vam celoten znesek 100.000 SIT seveda ne bo izplačan na vaš račun. Normirani stroški pri avtorskih pogodbah so 10%, kar pomeni, da vam 10.000 SIT kapne v žep neobdavčeno, od preostalih 90.000 SIT pa vam bo podjetje odmerilo 25% akontacijo dohodnine (torej 25% x 90.000) v višini 22.500 SIT. Na vaš račun bo podjetje nakazalo 77.500 SIT, 22.500 pa bo v vašem imenu plačana akontacija dohodnine. Če v tem letu ne boste imeli drugih prihodkov, vam bo akontacija v naslednjem letu pri poračunu dohodnine vrnjena; če ste že zaposleni in imate obenem relativno visoko plačo, potem akontacija v višini 25% ne bo zadoščala, in boste ob poračunu dohodnine še nekaj doplačali. Ob avtorski pogodbi je potrebno omeniti tudi to, da mora biti sklenjena v pisni obliki (ustni dogovor ne zadošča) ter registrirana pri pristojni agenciji.

Pogodba o delu:
Vendar avtorska pogodba ni vedno možna. Če vam neko podjetje npr. ponudi, da zanje nekaj ur mesečno vnašate podatke v interno bazo, oziroma da čistite računalniški prostor, skrbite za klimatizacijo, računalniško mrežo, ipd…. potem avtorska pogodba ni možna, saj 'ne ustvarjate nekaj novega', pač gre za bolj ali manj rutinsko delo, ki se ponavlja. V tem primeru lahko še vedno kot fizična oseba sklenete s podjetjem pogodbo o delu (torej ne redna zaposlitev, le pogodba o delu). Koliko vam kapne v žep v tem primeru, torej če se podjetje odloči, da želi mesečno za to nameniti vse skupaj 100.000 SIT?
Na svoj bančni račun boste prejeli boste natančno 58.780,50 SIT, saj je tovrstno delo obdavčeno in obremenjeno s prispevki precej bolj kot avtorske pogodbe (zdaj verjetno že razumemo stavke novinarjev ob napovedi takratnega ministra za finance, da bo avtorsko delo precej bolj omejeno ;-)).

Natančna specifikacija, kako podjetje deli 100.000 mesečnega stroška v primeru pogodbenega dela je naslednja:
Neto vrednost opravljenega dela: 58.780,50 SIT
Akontacija dohodnine od pogodbenega dela: 17.065,31 SIT
Posebni davek na določene prejemke: 18.961,45 SIT
Prispevek za pokojninsko zavarovanje: 4.550,75 SIT
Pavšal za zdravstvo: 642,00 SIT
-------------------------------------------------------------
Skupaj: 100.000,00 SIT


V obeh primerih (torej sklenjena avtorska pogodba ali pogodba o delu) ostajate običajna fizična oseba, ne potrebujete lastnega podjetja, lahko ste zaposleni drugje, lahko ste študent….. Če projekt izpolnjuje pogoje za avtorstvo, vam bo v žepu ostalo 77,5% stroška, ki ga bo z vami imelo podjetje s katerim sodelujete, če pa pogoji za avtorstvo niso izpolnjeni ter boste delali po pogodbi o delu, potem vam bo v žep kanilo 58,8% celotnega stroška, katerega boste predstavljali za podjetje.

Zelo pomembno dejstvo je, da nam pri avtorski pogodbi in pri pogodbi o delu, delovna doba ne teče, prav tako pa kljub nekaterim obračunanim prispevkov in davkom še nismo ustrezno zdravstveno zavarovani. Če se želimo poslužiti avtorske pogodbe ali pogodbe o delu (kjer ne gre za redno zaposlitev) potem moramo biti zaposleni še nekje drugje ali pa moramo imeti status študenta (ali v nekaterih primerih vsaj brezposelne osebe, zaposlene na zavodu za zaposlovanje).


Samostojni podjetnik ali družba z omejeno odgovornostjo ?
V določenih primerih pa želimo sodelovati z več partnerji hkrati oziroma želimo svoje znanje in storitve ponuditi širšemu krogu podjetij, svoje znanje tudi aktivno tržiti, delovati na takšen način dlje časa, ter na takšen način imeti urejeno tudi zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za potrebe pokojnine… V tem primeru se odločamo za odprtje samostojne dejavnosti ali pa podjetja. Možnosti je več, poglejmo pa nekatere najpogostejše:

1. Že imamo redno zaposlitev, želimo jo tudi obdržati, v popoldanskem času pa želimo v domači garaži še servisirati računalnike, opraviti kakšna popravila, ipd… V tem primeru se lahko odločimo za t.i. popoldansko dejavnost, kar pomeni, da postanemo samostojni podjetnik, le da nismo zavezani redno mesečno plačevati vseh prispevkov za socialno varnost (prispevkov nam ni potrebno plačevati zato, ker jih za nas plačuje že naš redni delodajalec, kjer oddelamo prvih 8 ur). Ta rešitev je primerna, kadar ne pričakujemo velikega obsega dela in nekaj popoldanskih ur dnevno zadostuje, kljub temu pa se je potrebno zavedati, da se sama registracija samostojnega podjetnika, ne razlikuje od registracije v primeru, da se odločimo za opravljanje dejavnosti v rednem obsegu.

Če smo registrirani za popoldansko dejavnost (kot s.p.) moramo plačevati mesečni pavšal za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno varstvo v skupni višini (za julij 2005) 6.221 SIT ter članarino obrtni zbornici v višini 8.657 SIT – skupaj torej skoraj 15 tisoč SIT. Če dejavnost ni obrtnega značaja, se članarina obrtni zbornici ne plačuje, se pa v tem primeru potem plačuje članarina GZS, ki pa je nižja in znaša 9.000 SIT za kvartal (tri mesece). Če letna realizacije (skupni izdani računi) ne dosega 3,6 mio SIT, potem članarine GZS ni potrebno plačevati (ste oproščeni članarine).


2. Če se odločimo, da bomo postali samostojni podjetnik v rednem obsegu, potem opravimo registracijo. Kaj to pomeni (enako velja tudi pri popoldanski dejavnosti). Zglasiti se moramo na upravi enoti svoje občine oziroma sedaj je možno tudi na posebnih točkah VEM (projekt Vse na Enem Mestu) ter podati vlogo za registracijo. V tej vlogi se nahajajo vaši osebni podatki (kdo ste), navedeno pa je tudi katero dejavnost boste opravljali ter na katerem naslovu (sedež dejavnosti, lokal). Izbira dejavnosti je dokaj pomembna, prvič zato, ker lahko kasneje izdajate račune le s področja registriranih dejavnosti, drugič pa zato, ker vse dejavnosti niso 'povsem proste'. Kaj to pomeni v praksi? V praksi to pomeni, da ne morete postati samostojni podjetnik s področja gostinstva, če nimate opravljene gostinske šole oziroma pred tem ne opravite posebnega tečaja s področja gostinstva. Pomeni, da boste le težko avtoprevoznik, če ne boste dobili ustrezne licence za to (ki je recimo pogojevana z ustreznim parkiriščem, pogodbo o servisiranju vozila, zagotovljenem varnem odvozu olj in drugih odpadkov). Mnogo dejavnosti v Sloveniji so na seznamu t.i. obrtnih dejavnosti, za katere se zahteva predhodna pridobitev formalne izobrazbe – servisiranje računalnikov in računalniško svetovanje na srečo še ni na tovrstnih seznamih. Formalno je omejenost določenih dejavnosti resnici na ljubo pravzaprav v redu, saj zagotavlja neke minimalne pogoje – tudi računovodja ne more biti nekdo, ki nima ustrezne ekonomske izobrazbe (bi zaupali svoje poslovne knjige, obračun davkov ipd. nekomu, ki mu ne bi bilo povsem jasno kaj dela ?) žal pa je v določenih primerih tudi tako, da se zaprtost izkorišča za doseganje lokalnih monopolov in omejevanje konkurence. Zame je bil poučen primer podjetnice, ki je na eni izmed tujih univerz diplomirala iz industrijskega oblikovanja, v Sloveniji pa želela kot samostojni podjetnik odpreti dejavnost dizajniranja in šivanja poročnih oblek. Ker je dejavnost šivanja na slovenski listi obrtnih dejavnosti, je morala predhodno pridobiti tudi obrtno dovoljenje (zgolj registracija za samostojnega podjetnika v tem primeru ne zadošča). Obrnila se je na pristojno obrtno zbornico, zaprosila za obrtno dovoljenje in težave so se začele. Ker je bila diploma in spričevalo njene univerze v tujem jeziku, ga je bilo potrebno strokovno prevesti in opraviti postopke nostrifikacije – ocenjeni skupni stroški cca. 350 tisočakov…, kdaj bi bili pa postopki končani pa ji ni vedel povedati nihče… Po šestih mesecih je podjetnica obupala, se izbrisala iz registra podjetnikov…. Pa je škoda, ker se mi je zdela tiste vrste človek, ki bi v svojem poslu lahko uspela, le morali bi ji pustiti pravzaprav delati, tisto kar zna.

Kot redni samostojni podjetnik morate mesečno seveda plačevati vse prispevke za socialno varnost. Osnovna bruto osnova za obračun prispevkov za mesec julij 2005 znaša 163.352 SIT, kar pomeni, da morate kot samostojni podjetnik mesečno državi plačati za potrebe zdravstvenega in pokojninskega zavarovanje ter ostalih obveznosti cca. 62.400 SIT obveznosti + že prej omenjenih 8.657 SIT članarine obrtni zbornici (veljajo pa enaki pogoji kot že prej napisano – če dejavnost ni na listi obrtnih dejavnost, potem članarine obrtni zbornici niste zavezani plačevati – kaj je na listi in kaj ne, je potrebno konkretno preveriti za vsako dejavnost posebej).

3. Samostojni podjetnik (redno ali zgolj popoldansko) pa seveda ni edina možnost. Odpremo lahko tudi podjetje, predvsem sta priljubljeni obliki družba z omejeno odgovornost (d.o.o.) in družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) Kakšna je pravzaprav vsebinsko bistvena razlika med recimo d.o.o. in s.p.? Kot samostojni podjetnik ste tudi osebno odgovorni za vsa svoja poslovanja dejanja in npr. v primeru tožbe ali stečaja pride v poštev za razdelitev upnikom tudi vse vaše osebno premoženje (avto, stanovanje, vrednostni papirji). V primeru d.o.o. vi osebno za dejanja podjetja ne odgovarjate (razen v primeru namerne goljufije, takrat ste kljub temu, da gre formalno za družbo z omejeno odgovornostjo odgovorni neomejeno tudi osebno). Ker d.o.o. odgovarja sam zase, potrebuje svoj kapital. Pri ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo boste tako potrebovali najmanj 2,1 mio SIT kapitala, od česar morate najmanj eno tretjino (torej 700 tisočakov položiti na ustanovni račun podjetja v obliki denarja), ostalih 1,4 mio SIT pa lahko prispevate v obliki opreme (računalniki, poslovni prostor) in deloma tudi znanja, poslovnih načrtov, ipd. (znano v bilancah stanja kot neopredmetena osnovna sredstva). Družba z omejeno odgovornostjo se ne ustanovi na upravni enoti z izpolnitvijo obrazca za vpis v register samostojnih podjetnikov, kot to velja pri s.p., pač pa je postopek nekoliko bolj kompliciran – potrebno je sestaviti družbeno podjetje (sestavi naj vam jo odvetnik ali vaš računovodja) jo notarsko overoviti in potem prijaviti za vpis v sodni register. Po objavi vpisa v sodni register v Uradnem listu RS je vaše podjetje operativno.

Če ste zaposleni v svojem d.o.o. (kot direktor in hkrati nastopate kot lastnik) si morate seveda mesečno izplačevati plačo. Tudi tu velja, da je najnižja možna bruto plača za direktorja, ki je hkrati tudi lastnik podjetja 163.352 SIT bruto (če podjetje le posluje pozitivno), za vse ostale zaposlene pa velja, da za polni delovni čas ne morejo imeti nižje bruto plače od 117.500 SIT.

Kakšen pa je pravzaprav dejanski strošek podjetja, ki ima zaposlenega delavca, ki prejema bruto plačo 163.352 SIT?

Delavec, ki prejema bruto plačo 163.352 SIT stane podjetje skupaj 189.651,80 SIT.

Specifikacija:

Bruto plača: 163.352 SIT
Od tega: + 114.416,40 SIT neto plača
+ 36.100,80 SIT prispevki iz bruto plače
+ 12.834,90 SIT akontacija dohodnine
Prispevki na bruto: 26.299,70 SIT

V obliki neto plače (114.416,40 SIT) je torej izplačano dobrih 60% celotnega stroška podjetja (189.651,80 SIT)


Ustanovitev d.o.o. je tudi nekoliko dražja in bolj komplicirana od ustanovitve samostojne dejavnosti (s.p.), to je dejstvo, vendar pa je v nekaterih primerih ustanovitev podjetja edina mogoča. Če ste npr. tujec (nimate slovenskega državljanstva) npr. ne morete postati samostojni podjetnik, lahko pa odprete svoje podjetje (d.o.o.) in se seveda v njem zaposlite.

Vpis v sodni register ali vpis v register samostojnih podjetnikov?
Ne glede na to, ali se odločite za pot samostojnega podjetništva, katero formalno začnete na svoji upravni enoti z vpisom v register samostojnih podjetnikov, ali pa se odločite za odprtje podjetja in z družbeno pogodbo ustanovljeno podjetje vpišete v sodni register (to storite na pristojnem sodišču občine, kjer je sedež podjetja) ste s tem prvim korakom postavili šele temelje svojega bodočega poslovanja. S strani statističnega urada boste prejeli odločbo o standardni klasifikaciji vaše dejavnosti – država vas bo razvrstila v eno izmed gospodarskih panog ter vaše poslovne rezultate (kakršnikoli že bodo) potem upoštevala pri izračunu raznoraznih povprečij. Za vas to verjetno niti ni pomembno.

Zavedati se je potrebno še nečesa. Višina obdavčitve poslovnega izida in prispevki za socialno varnost vas kot samostojnega podjetnika oz. direktorja družbe z omejeno odgovornostjo.

Obdavčitev poslovnega izida
Poslovni izid družbe z omejeno odgovornostjo je obdavčen s stopnjo 25%, kar pomeni, da če družba z omejeno odgovornostjo doseže 1 mio SIT bruto dobička potem znaša davek na dobiček 250 tisoč SIT.

Poslovni izid samostojnega podjetnika je obdavčen kot dohodek fizične osebe, torej z dohodninsko lestvico, ki pa je progresivna (narašča z višino dohodka). Nizek dobiček samostojnega podjetnika (npr. 1 mio SIT) je deloma neobdavčen, delno pa s stopnjo 16%. V tem primeru se torej davčno gledano bolj splača biti samostojni podjetnik. Kaj pa če bruto dobiček doseže 10 mio SIT. Podjetje (d.o.o.) je v tem primeru še vedno obdavčeno po stopnji 25%, kot samostojni podjetnik, pa boste obdavčeni že v zgornjih dohodninskih lestvicah (kjer stopnje že presežejo 40%, v skrajnem primeru celo 50%). Sedaj je bolje biti lastnik d.o.o. kot pa samostojni podjetnik.

Dejanska obdavčitev poslovnega izida je seveda odvisna tudi še od obsega koriščenih davčnih olajšav, načrtovanih novih investicij, dela odhodkov, ki niso davčni priznani, zato je nemogoče postaviti mejo, do katere je s stališča obdavčitve poslovnega izida smiselno vztrajati kot samostojni podjetnik, kdaj pa se preoblikovati v d.o.o. Po mojih izkušnjah in povsem subjektivnem mnenju je smiselno ko samostojni podjetnik preseže poslovni izid v višini cca. 5 mio SIT začeti zelo resno razmišljati o prehodu v družbo z omejeno odgovornostjo. Ocena je seveda subjektivna, drug računovodja vam bo verjetno podal drugačno oceno.


Vodenje poslovnih knjig
Nekaj malenkosti je še v načinu vodenja poslovnih knjig. Dokler ste relativno majhen s.p., lahko vodite poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva (kar je seveda cenejše, vaš računovodja ima manj dela), za družbe z omejeno odgovornostjo pa pride v poštev izključno dvostavno knjigovodstvo (ki ima seveda svoje prednosti, nudi vam več informacij, možnost napak je manjša, vendar pa zahteva več dela in je dražje)

Razlika med samostojnim podjetnikom in družbo z omejeno odgovornostjo je npr. tudi v zaposlovanju delavcev. Verjeli ali ne: Če imate zaposlenega delavca, morate na njegovo bruto plačo mesečno obračunavati in državi plačevati tudi t.i. prispevke in davke na bruto plačo. Za zaposlene v d.o.o., znašajo ti prispevki skupaj 16,1% bruto plače, za zaposlene pri samostojnih podjetnik pa znašajo 19,1%. Točka za d.o.o. torej tudi v tem primeru.

Seveda pa odločitev za to, v kateri obliki želite opravljati svojo dejavnost (s.p. ali d.o.o.) ni edina. Po opravljeni registracije vas takoj čaka še kar nekaj pomembnih odločitev:


A. Biti ali ne biti zavezanec za davek na dodano vrednost (DDV)
Vaša odločitev je, ali želite biti zavezanec za davek na dodano vrednost (DDV). Pravzaprav je tako, da če realno pričakujete letni promet (torej skupen obseg izdanih računov) preko 5 mio SIT, potem dileme ni. V primeru realizacije zakon od vas zahteva, da se je potrebno registrirati kot zavezanec za DDV. Registracija pomeni vašo dolžnost, da od dneva registracije naprej na vse izdane račune obračunavate tudi 20% (ali znižani 8,5% če je tovrstna dejavnost) davek na dodano vrednost. Hkrati predstavlja vašo pravico, da si od vseh prejetih računov (npr. elektrika, materialni stroški, opravljene storitve) vstopni DDV poračunavate. Za tiste, ki postopka obračuna DDV ne poznajo podrobneje:

Recimo, da ste v obdobju enega meseca prejeli računa Elektra d.d. v višini 5.000 SIT + 20% DDV (skupaj za plačilo torej 6.000 SIT), prejeli ste račun Telekoma v višini 1.000 SIT + 20% DDV (skupaj za plačilo torej 1.200 SIT), hkrati pa ste svojemu kupcu opravili storitev za 10.000 SIT + 20% DDV (kupec vam torej dolguje skupaj 12.000 SIT). Če ste zavezanec za DDV, potem na obračunu davka na dodano vrednost za to obdobje upoštevate izstopni DDV v višini 2.000 SIT (zaračunan kupcu), poračunate vstopni DDV v skupni višini 1.200 SIT (DDV, ki so vam ga zaračunali dobavitelji) ter na davčnem obračunu izkažete, da državi dolgujete 800 SIT DDV za to obdobje. Hkrati ste poslovali z dobičkom v višini 4.000 SIT (10.000 – 5.000 – 1.000).

Če se prostovoljno odločite za registracijo, boste v začetnih obdobjih morali obračune DDV pripravljati in oddajati mesečno, kasneje pa bo to odvisno od vaše realizacije. Če bo realizacija zadnjega tekočega obdobja nižja od 10 mio SIT, potem boste obračun DDV pripravljali in plačevali polletno, če bo realizacija med 10 in 20 mio SIT, potem boste obračun DDV pripravljali in plačevali kvartalno, če pa realizacija 12 mesecev preseže 20 mesecev, potem se obračuni DDV zopet pripravljajo mesečno.

Če je realizacija vašega podjetja nizka (npr. le nekaj mio SIT) in ni verjetno, da boste v 12 mesecih presegli 5 mio SIT prometa, potem razmislite o tem, ali se želite registrirati za DDV ali ne. Recimo, da opravljate storitve za kakšno večje podjetje (imate podjetje ki zaposluje enega programerja, ki npr. pogodbeno dela za Siemens) in morate ob začetku poslovanja nabaviti celotno opremo v veliki vrednosti (strežniki, računalniki, komunikacijska oprema, stroški telefona, ipd….) V tem primeru se seveda registrirajte kot zavezanec za DDV – Siemensu je povsem vseeno, da mu na svoje storitve zaračunavate DDV, saj vam ga plača, potem pa si ga konec davčnega obdobja odbije od svojih obveznosti (glej primer zgoraj !), vi pa ste profitirali. Od vse opreme, ki jo boste nabavili in od vseh stroškov, ki bodo tekom poslovanja nastajali (telefon, storitve) si boste vstopni DDV lahko odbijali in poračunavali pri plačilu svojih davčnih obveznosti.

Nekoliko drugačna je situacija če nameravate npr. postati frizer, pa imate prostor v najemu. Najemnina ne podleže davku na dodano vrednost, zato vam najemodajalec tega davka ne zaračunava, vi kakšnih večjih materialnih stroškov nimate (največji strošek pri frizerju je strošek dela (plače zaposlenih), kot stranke pa nastopajo bolj ali manj fizične osebe. Če boste zavezani za davek na dodano vrednost, na nabavni strani ne boste kaj veliko profitirali, saj najemnina tako ali tako ni obdavčljiva po zakonu o DDV, večina stroškov gre za delo…. Se pa zaplete na strani prodaje. Če ste zavezani za DDV morate na svoje storitve obračunavati 20% DDV, če pa niste vam tega ni treba. Stranka je končni potrošnik in si DDV ne more poračunati, zato je seveda zainteresiran, da plača čim manj. Če niste zavezanec za DDV se v tem primeru lahko izkaže, da ste lahko bolj konkurenčni. Če želita dva frizerja, od katerih je en zavezan za DDV en pa ne, na stranko zaslužiti 1.000 SIT, izda frizer, ki ni zavezan za DDV stranki račun za 1.000 SIT, frizer, ki pa je zavezan za obračunavanje DDV pa mora stranki izdati račun za 1.000 SIT + 20% DDV = 1.200 SIT. Kdo je bolj konkurenčen je jasno.



B. Izbira poslovne banke

Ni pomembno, ali ste samostojni podjetnik ali ste registrirali družbo z omejeno odgovornostjo, za dejavnost je potrebno odpreti ločen bančni račun (imenuje se transakcijski ali poslovni račun podjetja). Nanj prejemate plačila s strani svojih kupcev, polagate dnevne iztržke in z njega plačujete račune svojim dobaviteljem. Transakcijski račun podjetja ali dejavnosti mora biti obvezno ločen od vašega osebnega računa.

Za katero banko se boste odločili je veliko vprašanje. Večina jih odpre poslovni račun za s.p. ali podjetje v banki, kjer so imeli že prej odprte svoje osebne račune. Odločitev ni nujno slaba, prav tako pa ni nujno dobra. Moj nasvet je: izberite si eno izmed manjših bank (ali obeh hranilnic – to niso več tiste hranilno kreditne službe, ki so bile v preteklosti na slabem glasu, sedanje hranilnice poslujejo po povsem enakih pravilih kot banke, tudi v njih je vaš denar pod enakim nadzorom centralne banke kot v bankah, hranilnice so le nekoliko manjše kot banke). Zakaj poudarjam, da si izberite manjšo banko ali hranilnico? V večji banki boste le ena izmed številk, v manjših pa se da danes marsikaj zmeniti. Predstavite jim svoj poslovni načrt, vnaprej se pozanimajte kakšni so njihovi pogoji pri morebitnih potrebnih kreditih v prihodnosti, kakšne vam nudijo možnosti avtomatičnih depozitov (najslabše je, da vaš denar leži na transakcijskih računih, saj so le-ti najnižje obrestovani), pozanimajte se, kakšne možnost vam nudijo pri celotnem prenosu poslovanja (torej primer, da odprete transakcijski račun za podjetje, osebni račun za sebe), povprašajte kako je s plačilnimi karticami, dostopnostjo elektronskega bančništva, ipd. Kar na začetku pravzaprav zgleda kot banalnost – pač nekje je potrebno odpreti transakcijski račun – se s časom lahko izkaže za dokaj pomembno poslovno odločitev. Le v eni banki namreč praktično lahko pridobite status komitenta, in v nadaljevanju poslovanja, ko se dejavnost razvija in podjetje raste, status komitenta pomeni nižje obrestne mere za prejete kredite, možnosti limitov, ipd.. Tudi odpiralni čas banke je pomemben. Če imate le popoldansko dejavnost, sicer pa redno službo, vam kaj veliko ne pomaga banka z odpiralnim časom od 8.00 do 16.00 ko ste vi v službi. Boste v svoji redni službi jemali dopust, zato da boste lahko opravili denarne zadeve popoldanske dejavnosti? Stroški, ki vam jih banka zaračunava (stroški vodenja računa, stroški plačil, provizije) so seveda pomembni dejavniki pri izbiri banke, vendar je pomembneje, da banka vašo dejavnost razume (to boste izvedeli ob prvem pogovoru z vašim skrbnikom), da ima vam ustrezen odpiralni čas, vam je blizu oziroma obstaja možnost parkiranja ter vam omogoča elektronsko poslovanje.

Posebej pozorni bodite na to, da vam banka omogoča elektronsko poslovati v imenu podjetja, ter da je dostopnost elektronskega bančništva 24 ur dnevno (obstajajo banke, kjer zaradi potreb arhiviranja podatkov elektronsko bančništvo od 22.00 ure zvečer do 7. ure zjutraj ni dostopno – če opravljate popoldansko dejavnost je prav večerni čas tisti, ko bi lahko poskrbeli za denarne zadeve.

Pri odprtju transakcijskega računa v banki boste tudi pooblastili sebe in lahko še druge ljudi za razpolaganje z vašimi denarnimi sredstvi. Pooblastila so lahko individualna ali pa kolektivna. Vzemite si čas in tudi bančni uslužbenci naj vam natančno razložijo, kar posamezno pooblastilo v praksi pomeni, da ne bo imel dostopa do vaših zasluženih sredstev, nekdo, ki si tega ne zasluži.


C) Izbira računovodje
Prepričajte se, da vaš računovodja ve, kaj dela. To je vse kar lahko rečem. Če ne zna pojasniti osnovnih vprašanj, ki mi jih zastavite, in če z vami ne želi komunicirati preko elektronske pošte, potem se ga izogibajte. Dober računovodja vam bo že v začetku pojasnil, kaj potrebujete, pripravil vam bo razne potrebne pravilnike in papirne akte, ki jih podjetje pač potrebuje in se bo predvsem z vami sposoben pogovoriti o vseh vprašanjih, ki so v tem tekstu predstavljena in si morate nanje odgovoriti, preden dejansko začnete s svojo dejavnostjo. Fizična oddaljenost običajno ni problem (če seveda res ni ekstremna), vsaj v sedanji dobi komunikacije preko elektronskim medijev ne.



Nekaj dodatnih informacij lahko pridobite tudi na spletni strani mojega podjetja www.mm-storitve.si (predvsem poglejte v menu Novice ter Pojasnila nekaterih pojmov), vendar pa spletna stran še ni povsem dokončana in bom vsebine še dodajal. Potencialni podjetniki ste seveda tudi vabljeni kot klienti, vendar pa prosim, da me kontaktirate preko maila in ne zasebnih sporočil, saj tista večkrat spregledam, potem pa ne vem komu odpisati. Tudi moji odgovori bodo rednejši, saj je čas dopustov sedaj že mimo.

Vem, da je vse napisano v precej splošni obliki, ampak konkretnih odgovorov se ne da postaviti brez konkretnih vprašanj. Le-ta so seveda dobrodošla.


Lep pozdrav,

Robert

Loki ::

nimam nic pametnega za povedat, samo tole

Tear_DR0P ::

kdaj bojo mel tudi s.p. obvezno dvostavno knjigovodstvo - neki se je govoril da z letošnjim majem?
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

Yohan del Sud ::

Lepo napisano. :))


Dodal bi še eno malenkost. Ker sem se prepoznal zgoraj kot tipičen primer storitvenega s.p.-ja, ki večinoma dela za nekaj takega kot v zgornjem primeru Siemens, bi dodal še en plus za male davčne zavezance, ki zgoraj ni omenjen. Ker državi nakažeš denar na pol leta, to dejansko pomeni, da te država ta čas kreditira. In to niso nujno mali denarji. V mojem primeru se nabere četrt miljona davkov na pol leta. Sicer boli žep ko se moraš skeširati, ampak med tem časom lahko obračaš kapitalček kot te je volja.
www.strancar.com

cekr ::

To velja za plačilo DDV-ja. Je pa čisto odvisno v kater razred padeš. Če imaš letnega prometa pod 10 mio SIT, delaš obračun na pol leta, če imaš do 15 mioSIT, ga delaš na 3 mesece, če pa nad 20 mioSIT pa na mesec.
Za začetnike pri DDV-ju še to: prvo leto je DDV obračun neglede na promet obvezen vsak mesec.

Še glede članarine za OZS; z malo več prometa lahko hitro padeš v članarino 17.000 sit na mesec.
(komaj čakam, da ukinejo obvezno članstvo, ker to je čisto odiranje). Od te organizacije povprečen podjetnik nima prav nič. Včasih mu meče še polena pod noge.
Sinclair ZX Spectrum [Zilog Z80A - 3.5 MHz, 48kB, dvojni kasetofon,
TV-OUT, radirke, Sinclair-Basic], Sinclair ZX-81 [Z80A, 3.25MHZ, 1kB]

nejc_ ::

Najprej (po)hvala za obširen prispevek!!

Mene pa še nekaj zanima:
- ali ne velja za s.p. sploh tako, da če imaš letno manj kot 5mio prihodkov, sploh ni potrebno voditi računovodstva, lahko si vodiš le npr. evidenco v kakšni razpredelnici oz. v knjigi prihodkov in odhodkov - do konca februarja pa oddaš napoved
- kje najdeš vse obvezne sestavine računa
- vzemimo primer, da se ukvarjam s storitvami in da se zgodi, da želi stranka želi nov računalnik, na katerem ji pripravim kar pač že želi - dodana vrednost bi bila v tem primeru le moja storitev, čeprav bi na računu bila tudi vrednost računalnika - zato, če prav razumem, imajo s.p.-ji obdavčen prihodek in ne dobiček - ali se motim? ker če imam prav, potem lahko zelo hitro prideš na 5, 10 ali več mio prometa, čeprav je pa dobiček v tem primeru relativno majhen..

MEDENA ::

OZS itaq sux.

Damjan Jagar ::

Še en lepo spisan tekst, ki bi bil primeren za članek. Ni tehnika/tehnologija, pa vseeno.
http://jagar.si

jeti51 ::

Ali je za d.o.o. nujno, da ima kakšnega zaposlenega? Na primer, če ustanoviš podjetje, ampak nekaj časa poslovanje "stoji" - se pravi, da podjetje samo ostaja, dejansko pa ne dela ničesar.
Če je odgovor da - ali moraš temu zaposlenemu nujno izplačevati plačo? Npr. kot da "nimaš denarja" ker pač posluješ z izgubo (ker še ničesar ne delaš), je to pravno sprejemljivo?
Skratka koliko minimalno stroškov ima nekdo na mesec, če ustanovi d.o.o., ampak potem še nekaj časa ničesar ne dela?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: jeti51 ()

pirat ::

@ Tear Drop
Ja, ministrstvo za finance si je v preteklem letu precej prizadevalo, da bi tudi za s.p. uvedlo obvezno dvostavno knjigovodstvo, vendar (vsaj zaenkrat) ureditev na tem področju ostaja nespremenjena. Samostojni podjetnik, ki ne izpolnjuje vsaj 2 od postavljenih treh ključnih meril (mislim, da so to še vedno 5 zaposlenih delavcec, 20 mio SIT letnega prometa, 10 mio SIT vrednost premoženja dejavnosti) lahko knjige vodi še vedno po sistemu enostavnega knjigovodstva. Če je ta sistem dobro postavljen, tudi povsem dobro služi svojemu namenu, pa tudi napoved za odmero davkov iz opravljanja dejavnosti (pogovorno imenovana davčna napoved samostojnih podjetnikov) je resnici na ljubo precej bolj prilagojena enostavnemu knjigovodstu kot dvostavnemu.

@ cekr
S članarino OZS je podobno kot s plačilom prispevkov za socialno varnost. Pri izbiri le-te oziroma višine mesečnih obveznosti kot samostojni podjetnik nisi povsem prost, ampak vsako leto dobiš odločbo, s katero ti davčna uprava (DURS) določi najnižjo mesečno osnovo, od katere potem plačuješ svoje prispevke za zdravstvo, pokojnino in s tem seveda tudi članarino. Osnova je odvisna od tvoje davčne osnova preteklega leta (le-ta je v grobem enaka tvojemu dobičku, zmanjšanemu za morebitne davčne olajšave (nove investicije, novo zaposleni...)) Članarina območni obrtni zbornici + obrtni zbornici Sloveniji v regiji iz katere sem sam znaša skupaj 5,3% od osnove (kot je že zgoraj v tekstu omenjeno pa je osnova omenjenih 163 tisočakov (izjemoma je lahko tudi nižja (117.500 SIT) - če res precej slabo posluješ, vendar pa se v tem primeru članarina obrtnim zbornicam obračunava še vedno od osnovnega zneska cca 163 tisočakov. Ali si dejansko zavezan plačevati članarino je ena izmed najbolj osnovnih stvari, ki jo je potrebno preveriti ob začetku poslovanja !

@ nejc_
Če si samostojni podjetnik, pač računovodske podatke moraš zagotavljati - v primeru umetnostnih obrti ali zgolj dopolnilnega dela se res lahko odločiš za obdavčitev po nekih normirnih postavkah (beležiš le prihodke, stroški se ti priznavajo v nekem pavšalu glede na prihodke) vendar za resno poslovanje je računovodstvo danes pač nujno. Omenjena knjiga prihodkov in odhodkov je pravzaprav osnova enostavnega knjigovodstva in se je v računalniški obliki ohranila še do danes.
Samostojni podjetniki, so tudi še vedno obvezani, da do konca decembra davčni upravi formalno sporočijo na kakšen način bodo v naslednjem letu vodili svoje poslovne knjige (enostavno, dvostavno) ter kdo jim poslovne knjige vodi (sami ali računovodski servis).

Pri samostojnih podjetnikih je obdavčen bruto dobiček (pač s tvojo osebno stopnjo dohodnine) ne pa realiziran prihodek. Samostojni podjetniki zato v svojih bilancah (npr. lahko pogledaš v IBON) ne prikazujejo čistega dobička, pač pa le bruto dobiček. Obdavčitev bruto dobička ni v nekem fiksnem procentu (kot je to npr. 25% pri podjetjih), pač pa se obdavčitev rezultata samostojnega podjetnika dejanko izračuna po pogojih, ki veljajo za obračun dohodnine. Na realizirane prihodke podjetnika moraš obračunavati le davek na dodano vrednost (če si seveda zavezanec za obračun davka na dodano vrednost).

@ jeti51
Za d.o.o. ni nujno, da ima zaposlenega delavca, vendar je potrebno upoštevati, da če d.o.o. nima zaposlenih delavcev, potem so davčno sporna službena vozila (ker kdo pa naj bi jih koristil), davčno sporni so lahko prenosni telefoni (ker je tudi vprašanje, kdo naj bi jih koristil), kot lastnik podjetja (če v njem nisi hkrati tudi zaposlen) si ne moreš obračunavati dnevnic, potnih stroškov.... Vsekakor pa lahko d.o.o. posluje brez zaposlenih delavcev.

lp, Robert

Red_Mamba ::

Jst bi tudi imel eno vprašanje?

Kako je pa pri popoldanskem s.p. če delaš preko avtorskih pogodb. Dokončujem faks in delam v podjetju kjer se bom po diplomi zaposlil preko avtorskih pogodb. Razmišljam pa da bi poleg tega oddajal web prostor. Je možna ta kombinacija ali bi moral biti polni s.p.?

Kako se davek obračunava pri online plačilih? Za poslovanje z EU bi uporabil paypal, SLO pa bi imeli možnost položnic (to še nisem 100%).

10x za info
[st.slika https://img.shields.io/badge/Slo-Tech-green.svg test]
Linkedin >> http://goo.gl/839Aua
Mamba's Crypto & ICO's: https://t.me/joinchat/AAAAAExTkO4P4UDy0fIZdg

Ales ::

Če si plačan preko avtorskih pogodb, nisi dejansko zaposlen. Pač... za posamezno delo te čisto uradno in po zakonu plačajo, ne teče pa ti delovna doba in do tebe nimajo nikakršnih obveznosti - nimaš dopusta, regresa, bolniške,...

Posledično, če nikjer nisi redno zaposlen, ne moreš imeti "popoldanski" s.p. oz. s.p. kot dopolnilno dejavnost, ampak samo običajni s.p., v katerem si zaposlen za polni delovni čas in si sam plačuješ vse prispevke, itd.

ucenec ::

Lep pozdrav!

Opisal bom kar primer:

Odprl bi d.o.o. kar ni takšen problem bolj me zanima naslednje.

Moja firma se bo ukvarjala z outsourcingom (iskanjem zunanjih delavcev). Moja firma bi imela pogodbo z agentom v Angliji. Agent bi mi naročil da naj poiščem pravega delavca za opravljanje dela naprimer v Italiji (programiranje PeopleSoft). Delavca poznam in ga dobim in ob koncu meseca izstavim račun agentu v Angliji naj poravna stroške nastale z delavcem da mu plačam. Nakar agent nakaže denar na firmin trr. in jaz ga v celoti posredujem naprej do delavca, ki mi tudi izstavi račun za opravljeno delo.

Kako bi bilo to obdavčeno, če nimam nikakršnjega pogodbenega razmerja s tem delavcem. Delavec ni rezident Slovenije vendar ima Slovensko državljanstvo. Imam le pogodbo z agentom za outsourcing.

V naprej se Vam prav lepo zahvaljujem in upam na odgovor

Lep Pozdrav

beo ::

Super prispevek. Za dopolnitev pa še tole: v zvezi z avtorsko pogodbo je omenjeno, da mora biti registrirana pri pristojni agenciji (pri čemer je najbrž mišljena AAS). Kar se registracije tiče navedba ne drži, nobena registracija ni potrebna. Posredništvo AAS je povsem prostovoljno in načeloma tudi ne prinaša nekih večjih koristi (pobere pa provizijo).

Yohan del Sud ::

@ucenec

Tipično posredništvo (upam da imaš registrirano posredništvo - fora le tega je da imaš vsak vhodni račun pokrit z izhodnim)). Samo moraš gladat iz obratne smeri. Imaš en lep knjigovodski račun za en lep znesek od dobavitelja (izvajalca). Ta upam da je manjši od računa, ki ga boš izstavil kupcu (agentu).

Če je problem meja, potem to ni problem sploh. Veš, vsi smo v Evropi zdaj :D.

Pazljiv bodi na valuto na računih (spet interna zadeva, nekaj kar davkarije načeloma ne zanima, se ti pa lahko pozna pri kešu ob preračunavanju), bolj pa na davek. V EU načeloma lahko kupec sam odloča kje bo plačal davek (kar spet pomeni 7k strani EU pravilnika). To se mora izjasnit pred nakupom. Potem šele lahko iztaviš račun po jusu.
www.strancar.com

ucenec ::

@Yohan del Sud

Ja ampak, ali je celoten znesek obdavčen ali samo naprimer 5% če si vzamem kot storitev posredništva ?

Yohan del Sud ::

Spet je treba ločit dva pojma. Promet in dobiček. V tvojem primeru se obdavči z davkom na dobiček teh 5%. In to ne neposredno po dobičku, ampak po lestvici, kamor pač spada tvoj celoten dobiček na koncu leta. Najnižji razred, če ne prijaviš več kot 700.000 dobička v enem letu je potem 17% tega zneska (govorim številke na pamet, ampak so tam nekje - poglej na gzs.si). Akontacijo plačaš prej. Spet cela umetnost, kako jo računajo. Razlika med akontacijo (kolikor si plačal tisto leto) in resničnim davkom na dobiček (kolikor bi ti res morali zarubiti) se poravna pri dohodnini. Promet je druga fora in ti ga ne rubijo neposredno, ampak preko tretjih inštanc. >:D

Na kratko. Obdavčena je razlika. Če bo te razlike veliko, bo davka zelo veliko, če jo bo malo, pa pač manj. Govoriva o absolutnih letnih zneskih in ne o procentih.
www.strancar.com

pirat ::

@ ucenec
Najprej bi rad razčistil, če te prav razumem. Imel boš d.o.o. in boš nastopal kot čisti posrednik med večjim angleškim podjetjem (Peoplesoft), ki želi imeti neko delo opravljeno in nekom tretjim, ki bo to neko delo tudi dejansko opravil.

Ti boš angleškemu podjetju izstavil račun za reciva 105 tisočakov. Na računu boš navedel storitev posredovanja pri opravljanju neke storitve ali kaj podobnega. Storitev sama bo opravljena v Italiji, opravil pa jo bo nekdo, ki npr. stalno živi v Italiji (praviš, da ni rezident Slovenije). Angleškemu podjetju boš torej zaračunal delo, ki je bilo opravljeno v Italiji.

Angleško podjetje bo tebi plačalo teh 105 tisočakov.

Drug poslovni partner (reciva, da je to ta, ki živi v Italiji) pa bo od tebe zahteval plačilo za svoje delo (reciva, da bo zahteval 100 tisočakov). Razlika v višini 5 tisočakov predstavlja zaslužek tvojega podjetja za opravljeno posredništvo.

Če sem si ustvaril pravo sliko je situacija naslednja:
Tvoje podjetje (d.o.o.) je slovenska pravna oseba, registirana v Sloveniji, in mora svoje davčne obveznosti plačevati načeloma v Sloveniji. Če bo tvoja edina dejavnost posredovanje, na način kot sem predpostavil zgoraj, potem boš na izdanih računih tujemu podjetju fakturiral storitve opravljene v tujini. Storitve so bile opravljene v okviru EU in podjetje, kateremu izdajaš račun ima svoj sedež v EU. Račun, ki ga izdaš ne podleže davku na dodano vrednost, zaradi česar ti davka na dodano vrednost ni potrebno obračunavati in zaračunavati svojemu naročniku - angleškemu podjetju, ne glede na to, ali se boš registriral kot zavezanec za DDV ali ne. In ker imaš srečo ter izvažaš zgolj storitve in ne blaga (npr. komponent) ti ni potrebno pripravljati kvartalnega poročila, vseeno pa boš v začetku naslednjega leta o opravljenih poslih s tujino poročal Banki Slovenije.

Urediti moraš še s svojim podizvajalcem. Tu nič ne poveš kakšen je njegov status. Ti bo opravljeno delo zaračunal preko avtorske pogodbe (recimo, da je šlo za nek projekt). Če bosta stvar rešila na tak način in je on rezident Italije, potem boš pri izplačilu upošteval, kako je obdavčen on kot rezident Italije (kakšne davke in podobno mora plačati). To je to. Če ima on tudi svoje podjetje, ti bo kot podjetje iz države EU tebi zaračunal opravljene storitve brez DDV (pri storitvah se kraj opravljanja lahko določi po sedežu naročnika - v odnosu tvoje podjetje - podizvajalec si naročnik ti - DDV ti torej italijansko podjetje ne bo zaračunalo, od tega ali boš ti v v SLoveniji registriran kot zavezanec za DDV ali ne, pa je odvisno, ali boš moral ob prejemu računa s strani italijanskega podjetje opraviti postopek samoobdavčitve. Ni nikakršen bavbav - pač če dobiš račun za recimo 100 EUR, pogledaš po kakšni davčni stopnji so pri nas v Sloveniji obdavčene računalniške storitve (20%) in v višini 20% obračunaš obveznost do svoje domovine. Preveriš račun, če vsebuje vse formalne elemente (naziv, ID številka za DDV obeh partnerjev, če si ga prejel v roku, ipd...) ter v primeru, da vsebuje vse formalne elemente, si obračunani DDV še odbiješ. Neto učinek je torej enak 0.


@ Yohan del Sud
Ker praviš, da boš odprl podjetje (d.o.o.) bo tvoj dobiček - v tem primeru gre za 5 tisočakov (tvojo provizijo) obdavčen s stopnjo davka na dobiček. Ta v sloveniji znaša 25%, vendar pa boš od ustvarjenih provizij lahko odštel tudi nesposredne stroške, ki jih boš imel s tem, da boš ta posel vodil - stroški bank, računovodstva, telefonov, drugo... Od dobička, ki ti potem na koncu leta ostane lahko odšteješ še določene davčne olajšave (npr. če vlagaš v osnovna sredstva (si kupiš laptop, poslovne prostore, ipd....). Pri podjetjih (d.o.o.) je stopnja davka na dobiček vedno 25%, nižje stopnje pri nizkih dobičkih so možne le pri samostojnih podjetnikih (s.p.), ko si obdavčen pač s tvojo stopnjo dohodnine.

lp, Robert

ucenec ::

@Pirat

Zahvaljujem se za vse odgovore ki mi jih odgovorite...saj mi s tem postaja marskikaj jasno!!!

.......................................

Moj podizvajalec, ki bo delal v Italije za tretjo firmo v Angliji je v bistvu fizična oseba, ki ima začasno prebivališče v Italiji je pa državljan in rezident Avstralije (ima pa tudi Slovensko državljanstvo).

Zato me zanima, kako bi v bistvu lahko njemu izplačal ta znesek ki ga bom dobil v Slovensko podjetje (moje), da bi bil le ta čimmanj obdavčen?

Kolikor sem iz vašega članka razumel.... Obdavčeno bo 5% od storitev posredništva npr. pri davku iz dobička (to je 25% od 5%) in pa dajatve ki jih moram od celotnega zneska, ki ga nakažem podizvajalcu odbiti in kot plačilo davka dati določeni državi.


LP, in hvala v naprej...
Prosen

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: ucenec ()

MEDENA ::

Upam da ne motim :)

Namreč če bi želel karkoli kupiti na nek s.p. pri neki firmi določeno blago, a moram to prav z TR od s.pja ali katerikoli TR? Gre se za blago "kao" za nadaljno prodajo. Hipotetično sprašujem, ali moram to kaj izstaviti komu ali kaj ? Najraje vidim "nikome ništa" :D .

LP

perci ::

odvisno za kak znesek gre

cekr ::

Do 100.000 sit lahko vzameš denar iz žepa. Lahko je tudi po več takšnih zneskov samo, da posamični račun na preseže 100.000 sit.
Sinclair ZX Spectrum [Zilog Z80A - 3.5 MHz, 48kB, dvojni kasetofon,
TV-OUT, radirke, Sinclair-Basic], Sinclair ZX-81 [Z80A, 3.25MHZ, 1kB]

MEDENA ::

eh kje pa daleč od 100.000 SIT...Samo zanima me sledeče :

- Ali moram izstaviti račune računovodkinji ?
- Ali bo davčna ali kdo vedel za to ?

Rad bi samo nakup po dilerskih cenah , itak robe ne bi prodal naprej:D

cekr ::

Če je na računu uporabljeno tvoje registrirano ime kot s.p., bi bilo vredu, da daš račun v knjige. Vendar na njega napišeš, da je za osebno uporabo in ne bo šel v stroške. Mislim pa da ne bo nihče nič jamral, če daš takšen račun v predal, ker ga tako ali tako ne boš uporabil za stroške oz. odbijal DDV. V tem primeru ti tudi ni potrebno plačevati iz TTR.
Je pa tako, da nas ima pri različnih večjih trgovcih veliko registriranih(s.p. in d.o.o. ...) razne ugodnosti. Sam tudi za osebno uporabo lahko izkoriščam grosistične cene pri enem od večjih podjetij. Pogoj je samo, da nakupim več, kot je minimalno dogovorjen znesek na pogodbi. To je stvar dogovora med teboj in prodajalcem. To se ne tiče davkarije.
Sinclair ZX Spectrum [Zilog Z80A - 3.5 MHz, 48kB, dvojni kasetofon,
TV-OUT, radirke, Sinclair-Basic], Sinclair ZX-81 [Z80A, 3.25MHZ, 1kB]

stajdi1 ::

Imam dve vprašanji...

1.) Ali je možno, če d.n.o. nima nobenega redno zaposlenega, zaposliti študenta (ki bi v tem primeru bil tudi lastnik podjetja) in ga plačevati prek napotnice?

2.) Kolikšni bi bili stroški za ustanovitev d.n.o.?

gabl136 ::

Lep pozdrav! Imam še jest eno vprašanje...

Kdo pravzaprav vse lahko odpre S.P.-je, d.o.o.-je, d.n.o-je itd...

Če recimo hodiš na faks (ali pa srednjo šolo)...potem najbr ob primeru odprtja katerekoli zgoraj naštete možnosti izgubiš status študenta/dijaka??

Ali lahko poleg redne službe (recimo 8 ur na dan, 5 krat na teden) ''pravi sp'' (ne kot popoldansko dejavnost) ali pa recimo d.o.o.

Kako je pa z d.n.o.-jem?? (zgoraj ni nič napisano??)

Hvala za odgovore...0:)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: gabl136 ()

Yohan del Sud ::

Mičkano res zmedena začetniška vprašanja, na katera pa nimam popolnega odgovora. :8)

- S.P. lahko odpre vsak polnoleten. Če izpolnjuje pogoje za registrirano dejavnost (gostinska šola za gostilno, srednja ekonomska za računovodski servis, spletno trgovanje >:D, skladišče za prodajo na debelo, pisarno za birokratske dejavnosto, ipd in ipd. Vsaka dejavnost ima pač svoje pogoje. Zelo malo je takih, kjer pogojev ni. Npr. svetovanje, pa še tam moraš odpreti pisarno za mirno dejavnost, recimo en kos tvoje sobe (za kar spet rabiš odobritev lastnika in kopijo legalnosti gradnje, kjer je tvoja soba)...

- Mislim da ni nujno, ampak me ne držat za jezik

- Vsekakor, tvoj šef bo vesel, da mu ni treba plačati obveznih pripevkov za zdravstvo in penzijo

- d.n.o.? V praksi isto sranje drugo pakovanje - nekak s.p. z družabniki, ok je veliko razlik, ampak princip odgovornosti, pa tudi delovanja je isti
www.strancar.com

gabl136 ::

Ja...kaj pa če hodiš na faks ali srednjo?? Potem zgubiš status (študena ali pa dijaka seveda) če odpreš s.p./d.o.o./d.n.o.??

zaposlen ::

Glede na napisano, moje (popoldansko) delo paše tako med avtorsko delo kot tudi pod popoldanski s.p. (sem redno zaposlen, delo je izdelava in dobava lastnih vsebin, pejđov, skratka za opravljeno storitev potrebujem svoje ideje, računalnik in malo softwera). Imam samo enega odjemalca in ne mislim iskati drugih. Gre pa za vsakomesečne prilive. Ker gre za preprodajo, bi mi lahko moj odjemalec nakazoval bruto znesek (neto + ddv) oz. brez če gre za avtorsko pogodbo. (primer: 180k če gre za s.p. ali 150 če gre za avtorsko)

Zdaj pa se pojavi vprašanje kaj se mi bolj splača. Si izplačevati zneske preko avtorske ali odpreti popoldanski s.p.? Dejanskih stroškov (razen pc-a) nimam, tako da bi na cel znesek plačal davek. Oziroma, bi prikazoval neke fiktivne stroške (kilometrina, ...)? Koliko?

Gre za mesečne prihodke med 150 in 300k, oz. med 1.8-3,6 mio na leto. Glede na plačo bi na letnem nivoju plačal dodatno med 20 in 70k dohodnine (pri teh prilivih in sedanji plači). Kje je po tvojem meja ko se že splača odpreti popoldanski s.p.? Upoštevaj prosim, da nisem nek zavarovalničar, ki si lahko piše neskončne kilometrine. Nekje sem naračunal, da imaš z popoldanskim s,p, okoli 35-40k mesečnih fiksnih stroškov (računovodja, banka, GZS, zaključni račun...).


Veliko se govori o popoldanskem s.p. na netu, na uradnih straneh (VEM, OZS, GZS, pa ni niti z besedo omenjen). Kako je s tem? Še celo več: v uvodu za s.p. piše: s.p. je fizična oseba ki opravlja pridobitno dejavnost in je to njegova osnovna (edina) dejavnost. Ali nekaj takega.

Iz tega bi sklepal, da popoldanski s.p. ne obstaja, sploh. Kako sploh zaprosiš (prek neta (VEM) za popoldanski s.p.?

Lucifix ::

Kaj mogoče pozna kdo kakšen brezplačen program s katerim bi se dalo voditi račune / nič prezakompliciranega.

K0K0 ::

Bom še jest neki vprašu
Rad bi odprl spletno trgovino z računalniki in podobno opremo. Doma imamo d.o.o., katerega bi rad doregistriral za omenjeno dejavnost. Zdej pa ne vem a lohka jest to kr tko doregistriram in začnem z dejavnostjo al je pogoj da je lastnik firme po izobrazbi trgovec?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: K0K0 ()

acheron ::

Mislim da je to sam za gostinstvo !?

Yohan del Sud ::

Ker je lih moj foh. Spletno trgovanje so v zadnjem času kar orenk regulirali. Sem moral svojo štacuno zaradi tega zapret. ;( Se mi ni več izšlo in šel h konkurenci.

Rabiš imeti registrirano kataloško prodajo, kar je prvi uradni pogoj in vleče boga in pol papirjev in pravil za sabo. Baza strank more biti prijavljena pristojnemu organu (ta zakon je zaenkrat samo na papirju in se ne uveljavlja. zaenkrat). Pravni jezik tudi mora biti dosleden in vsaka malenkost mora biti razvidna iz konteksta. Ni več to v stilu, bomo malo še po spletu prodajali... Skratka, poznat moraš kar precej več prava kot običajna branjevka...
www.strancar.com

Microsoft ::

Mal stara tema a vseeno bi nekaj vprasal. Kako lahko ST izstavi racun recimo za oglas? V imenu cesa ga lahko izstavis? Ali je to mozno tudi, ce si fizicna oseba ali moras biti sp ali doo?


by Miha
s8eqaWrumatu*h-+r5wre3$ev_pheNeyut#VUbraS@e2$u5ESwE67&uhukuCh3pr

Nejc Pintar ::

Koliko pa pride oglaševanje v nickname-u?:\
Lahko je biti prvi, če si edini!

Microsoft ::

Mene stvar resno zanima, tko da nevem, kaj ti neki bluzis...


by Miha
s8eqaWrumatu*h-+r5wre3$ev_pheNeyut#VUbraS@e2$u5ESwE67&uhukuCh3pr

K0K0 ::

Mene pa zanima kako je zdej z tem zakonom, k more imet novo podjetje Slovensko ime.
A mora bit celo ime slovensko al je dost če je ena beseda v imenu Slovenska ?

Sayer ::

Slovensko brez izjem. Ravno tako odpade uporaba vseh tujih crk. Lahko pa uporabis tuje prevedeno ime zraven slovenskega. npr. Pomaranca d.o.o. (Orange), kar je bedarija, ker ime podjetja mora biti unikatno povsod, da si te stranke zapomnijo.

K0K0 ::

Aha pol se morm nov ime spomnt :(.
Kam pride fantazijski dodatek, "Podjetje d.o.o. fantazijski dodatek" al "Podjetje fantazijski dodatek d.o.o." ?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: K0K0 ()

Tear_DR0P ::

prav ne znam si predstavljat kaj bi nardil kot kakšen turk al pa arabec, albanec?

Gilton Rexha in sin d.o.o. se pač slabo slovensko sliši

al pa Mohamed Ibn Ali Gutriyee in bratje :)
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

Mr.B ::

Podobno ?
Če da pravna oseba stanovanje v najem fizični osebi. Kdo plača davek. Ker so meni izdali fakturo z DDV-jem. Torej dogovorejni znesek +20 % DVD ?

Po mojem je to napačno ali le ?
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold

jype ::

Ne. Ti moraš plačat znesek, ki ti ga oni zaračunajo njim. Oni od tega potem plačajo DDV, to pa mora biti obračunano na računu.

Edini način, da ne plačaš DDV je tak, da imaš v intervalu preteklega leta manj kot 25k evrov prometa (in ti ga potem kot izvajalcu storitve oz. prodajalcu ni treba niti zaračunat, niti plačat).

Če se pri dogovoru nisi zmenil, ali je nekaj z DDV, ali brez, potem je to stvar posameznika. Jaz sem se kar navadil govorit v neto cenah, potem sem pa ugotovil, da so nekateri blazno jezni, ker dejansko plačajo še davek in sem se potem potrudil navadit že spet povedat bruto ceno.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Mr.B ::

Firma daje nepremičnino v najem fizični osebi- k kakšnim davkom je zavezana?

27. člen ZZakon o DDV - druge oprostitve DDV - 2. točka najem oziroma zakup nepremičnin, če je nepremičnina dana v najem drugi pravni osebi, lahko napišeta izjavo, da si bosta DDV obračunavali v izogib temu, da bi najemodajalka morala voditi ločene evidence za oproščeno in obdavčljivo dejavnost ... Če je najemojemalec fizična oseba pa mislim da sledi obrazec ODO 1, nisem pa prepričana, zato bi bilo dobro, ko bi se oglasil kdo, ki je v teh stvareh bolj doma.

Torej mora obračunati 20%DDV in davek na dobiček? Ne razumem čist dobro.

Pri dajanju v najem nepremičnin upoštevajte 27. člen ZDDV ter 79. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV. Po teh členih so plačila DDV oproščene storitve dajanja v najem nepremičnin - gre torej za opravljanje neobdavčljive dejavnosti. Pri dajanju nepremičnin v najem fizičnim osebam v nobenem primeru ne boste obračunali DDV. Pri pravnih osebah pa lahko z obojestransko izjavo (seveda s pogojem, da najemojemalec opravlja 100%-no obdavčljivo dejavnost) v izdani fakturi najemojemalcu obračunate 20% DDV-ja.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold

IceIceBaby ::

Neki me zanima glede skladišča in uporabnega dovoljenja.

Če registriraš trgovino na drobno po pošti (online trgovina) piše, da moraš imeti na razpolago skladišče z ustreznim uporabnim dovoljenjem.

Živim v hiši, tako, da prostor ni problem, lahko v kleti vzamem en prostor in ga uredim v skladišče. Zanima me kako potem pridobim uporabno dovoljenje in kakšni so lahko zapleti.

Prostor ni moj, ampak od staršev. Je to problem ? Moram vzeti prostor v najem ali kaj podobnega ?

Kako je z obdavčitvijo stanovanja ? Se kaj spremenijo davčne stopnje itd. Da ne bom potem zaradi tega naredil več škode kot koristi, ker se bo prostor štel za poslovni prostor in bodo kakšni hujši davki na ta račun.

Se da registirat tako dejavnost brez skladišča ? Recimo, da utemeljiš stvar tako, da ga ne potrebuješ, ker samo posreduješ produkte ?

Arrivo ::

Pazi pri najemenju storitev, blaga in ostalega pri povezanih osebah ( starši, brat, žena,... ).
Najboljše je, da v takem primeru izdelano poročilo ustreznega izvedenca, saj bo v nasprotnem inšpekcija DURS-a to lahko imela za pranje denarja . ( transferne cene ! )

Je pa ustanavljanje podjetja v SLO v direktnem lastnišvu fizične osebe skoraj nesmiselno, sploh za online trgovino .
Ustanovi firmo po načelih offshora in če je le potrebno zaradi narave trženje - pristopa k kupcu vendarle v SLO imeti registrirano firmo, naj bo offshore firma lasnik pravne osebe v SLO, da se izogneš plačilu davka naši potratni državi .
Ja ja to drži !!!

IceIceBaby ::

Kje lahko preberem več o offshore firmah ? Kaj s tem pridobim ? Pa zakaj bi moral imeti firmo v Sloveniji, ki bi bila last offshore firme ?

Sliši se precej komplicirano in drago :)

Arrivo ::

Pridobiš to, da je poslovanje precej bolj enostavno ( ni poročanja, bilanc, kontrole,... ), ceneje ( ni davkov le letni pavšal ) .

Firmo v SLO potrebuješ le zaradi tega, da jo končni kupec lažje sprejme ( primer: mojdom d.o.o. deluje bolj domače in "sprejemljivo" kot recimo xxxzzzyyy Ltd. ), če ti to ni pomembno lahko poslejuš, kar z Offshore podjetjem direkt .
Ja ja to drži !!!

IceIceBaby ::

Nekaj sem že našel na netu o offshore firmah. Če prav razumem gre zadeva takole:

- registriram offshore firmo za tistih nekaj 100 USD in v Sloveniji lahko normalno začnem s poslovanjem ? Delam podobno kot d.o.o., opravljam svojo dejavnost, samo da ne plačujem DDV Sloveniji ampak plačujem nek znesek državi gostiteljici ? Prav tako ni nobenih davčnih napovedi, ni mi treba izpolnjevati pogojev o minimalni izobrazbi (kot pri s.p. recimo), že prej omenjenih zahtev glede skladišča...

Kako lahko kupcem izdam račun ? Lahko izdam račun v ? če imam firmo registrirano v USA ?

Arrivo ::

Tako to gre .

Naročniku blaga/storitve izstaviš dokument ( fakturo ) z ključnim podatkom - navedbo računa kam naj ti nakaže $ ali € ( če ne posluješ z gotovino ) .

Ta račun pa lahko z ustreznim pooblastilom, da omenjeno družbo zastopaš, odpreš v Avstriji za 10 minut .
Ja ja to drži !!!

IceIceBaby ::

Kaj pa plačilo po povzetju ? Nameravam poslovati izključno na slo. trgu kjer je plačilo po povzetju še vedno najbolj priljubljen in enostaven način plačila.
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

s.p. (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
7013430 (8918) Vikking

Mladoletni podjetnik?

Oddelek: Loža
313916 (2299) kuglvinkl
»

Samostojni podjetnik S.P.

Oddelek: Loža
218198 (7279) BluPhenix
»

S.p. ali d.o.o.

Oddelek: Loža
62722 (2500) BigWhale
»

rad bi odprl svojo firmo... (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
589309 (7793) Yohan del Sud

Več podobnih tem