» »

Postal bom podjetnik, kako naprej

strani: « 1 2

pirat ::

Lep pozdrav vsem,

dobil sem nekaj zasebnih sporoÄćil, kjer ste Slo-Techovci spraĹĄevali, kako postati samostojni podjetnik, kako odpreti podjetje, kako torej dejansko unovÄćiti znanje, ki ste ga osvojili v letih ukvarjanja z raÄćunalniĹĄtvom. Da ne bi odgovarjal vsakemu posebej bom v tej temi poskuĹĄal odgovoriti na nekaj najpogosteje zastavljenih vpraĹĄanj. Sicer vem da podobna tema Ĺže obstaja, ampak tukaj sem poskuĹĄal v strnjeni obliki podati osnovna pojasnila.

Najprej je obravnavana razlika med avtorsko pogodbo, pogodbenim delom, samostojnim podjetnikom in druĹžbo z omejeno odgovornostjo.
V nadaljevanju obravnavam vpraĹĄanje, ali se registrirati kot zavezanec za DDV ali ne, naslednji del se nanaĹĄa na izbiro banke in odprtje poslovnega raÄćuna, na koncu pa boste potrebovali tudi svojega raÄćunovodjo. Kako do njega?

**********************************

Iz lastnih izkuĹĄenj vem, da se znanje da unovÄćiti, si mora pa pred tem vsak posameznik odgovoriti na nekaj vpraĹĄanj. Prvo vpraĹĄanje je seveda:

1.
Ali naj dejansko zaplujem v vode podjetniĹĄtva (torej odprem podjetje, postanem samostojni podjetnik) ali pa bom z drugimi podjetji sodeloval na podlagi avtorskih pogodb in honorarnega dela?

Avtorska pogodba:
ÄĆe se vam ponudi le enkratna priloĹžnost izvedbe kakĹĄnega projekta (npr. izdelava specifiÄćnega programa, izdelava spletne strani, ipd.) ne nameravate pa tega opravljati daljĹĄe obdobje, potem je za vas primerneje, da se s podjetjem dogovorite za sklenitev pogodbe. ÄĆe morate v projektu uporabiti veliko svojega znanja je primerna avtorska pogodba. TipiÄćen primer le-te je npr. da za podjetje naÄćrtujete, dizajnirate in tudi izdelate celotno spletno predstavitev. Iz niÄć ste ustvarili nekaj novega, zato je avtorska pogodba upraviÄćena. ÄĆe je podjetje pripravljeno za ta projekt potroĹĄiti skupaj bruto 100.000 SIT morate upoĹĄtevati, da vam celoten znesek 100.000 SIT seveda ne bo izplaÄćan na vaĹĄ raÄćun. Normirani stroĹĄki pri avtorskih pogodbah so 10%, kar pomeni, da vam 10.000 SIT kapne v Ĺžep neobdavÄćeno, od preostalih 90.000 SIT pa vam bo podjetje odmerilo 25% akontacijo dohodnine (torej 25% x 90.000) v viĹĄini 22.500 SIT. Na vaĹĄ raÄćun bo podjetje nakazalo 77.500 SIT, 22.500 pa bo v vaĹĄem imenu plaÄćana akontacija dohodnine. ÄĆe v tem letu ne boste imeli drugih prihodkov, vam bo akontacija v naslednjem letu pri poraÄćunu dohodnine vrnjena; Äće ste Ĺže zaposleni in imate obenem relativno visoko plaÄćo, potem akontacija v viĹĄini 25% ne bo zadoĹĄÄćala, in boste ob poraÄćunu dohodnine ĹĄe nekaj doplaÄćali. Ob avtorski pogodbi je potrebno omeniti tudi to, da mora biti sklenjena v pisni obliki (ustni dogovor ne zadoĹĄÄća) ter registrirana pri pristojni agenciji.

Pogodba o delu:
Vendar avtorska pogodba ni vedno moĹžna. ÄĆe vam neko podjetje npr. ponudi, da zanje nekaj ur meseÄćno vnaĹĄate podatke v interno bazo, oziroma da Äćistite raÄćunalniĹĄki prostor, skrbite za klimatizacijo, raÄćunalniĹĄko mreĹžo, ipd…. potem avtorska pogodba ni moĹžna, saj 'ne ustvarjate nekaj novega', paÄć gre za bolj ali manj rutinsko delo, ki se ponavlja. V tem primeru lahko ĹĄe vedno kot fiziÄćna oseba sklenete s podjetjem pogodbo o delu (torej ne redna zaposlitev, le pogodba o delu). Koliko vam kapne v Ĺžep v tem primeru, torej Äće se podjetje odloÄći, da Ĺželi meseÄćno za to nameniti vse skupaj 100.000 SIT?
Na svoj banÄćni raÄćun boste prejeli boste natanÄćno 58.780,50 SIT, saj je tovrstno delo obdavÄćeno in obremenjeno s prispevki precej bolj kot avtorske pogodbe (zdaj verjetno Ĺže razumemo stavke novinarjev ob napovedi takratnega ministra za finance, da bo avtorsko delo precej bolj omejeno ;-)).

NatanÄćna specifikacija, kako podjetje deli 100.000 meseÄćnega stroĹĄka v primeru pogodbenega dela je naslednja:
Neto vrednost opravljenega dela: 58.780,50 SIT
Akontacija dohodnine od pogodbenega dela: 17.065,31 SIT
Posebni davek na doloÄćene prejemke: 18.961,45 SIT
Prispevek za pokojninsko zavarovanje: 4.550,75 SIT
PavĹĄal za zdravstvo: 642,00 SIT
-------------------------------------------------------------
Skupaj: 100.000,00 SIT


V obeh primerih (torej sklenjena avtorska pogodba ali pogodba o delu) ostajate obiÄćajna fiziÄćna oseba, ne potrebujete lastnega podjetja, lahko ste zaposleni drugje, lahko ste ĹĄtudent….. ÄĆe projekt izpolnjuje pogoje za avtorstvo, vam bo v Ĺžepu ostalo 77,5% stroĹĄka, ki ga bo z vami imelo podjetje s katerim sodelujete, Äće pa pogoji za avtorstvo niso izpolnjeni ter boste delali po pogodbi o delu, potem vam bo v Ĺžep kanilo 58,8% celotnega stroĹĄka, katerega boste predstavljali za podjetje.

Zelo pomembno dejstvo je, da nam pri avtorski pogodbi in pri pogodbi o delu, delovna doba ne teÄće, prav tako pa kljub nekaterim obraÄćunanim prispevkov in davkom ĹĄe nismo ustrezno zdravstveno zavarovani. ÄĆe se Ĺželimo posluĹžiti avtorske pogodbe ali pogodbe o delu (kjer ne gre za redno zaposlitev) potem moramo biti zaposleni ĹĄe nekje drugje ali pa moramo imeti status ĹĄtudenta (ali v nekaterih primerih vsaj brezposelne osebe, zaposlene na zavodu za zaposlovanje).


Samostojni podjetnik ali druĹžba z omejeno odgovornostjo ?
V doloÄćenih primerih pa Ĺželimo sodelovati z veÄć partnerji hkrati oziroma Ĺželimo svoje znanje in storitve ponuditi ĹĄirĹĄemu krogu podjetij, svoje znanje tudi aktivno trĹžiti, delovati na takĹĄen naÄćin dlje Äćasa, ter na takĹĄen naÄćin imeti urejeno tudi zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za potrebe pokojnine… V tem primeru se odloÄćamo za odprtje samostojne dejavnosti ali pa podjetja. MoĹžnosti je veÄć, poglejmo pa nekatere najpogostejĹĄe:

1. Ĺ˝e imamo redno zaposlitev, Ĺželimo jo tudi obdrĹžati, v popoldanskem Äćasu pa Ĺželimo v domaÄći garaĹži ĹĄe servisirati raÄćunalnike, opraviti kakĹĄna popravila, ipd… V tem primeru se lahko odloÄćimo za t.i. popoldansko dejavnost, kar pomeni, da postanemo samostojni podjetnik, le da nismo zavezani redno meseÄćno plaÄćevati vseh prispevkov za socialno varnost (prispevkov nam ni potrebno plaÄćevati zato, ker jih za nas plaÄćuje Ĺže naĹĄ redni delodajalec, kjer oddelamo prvih 8 ur). Ta reĹĄitev je primerna, kadar ne priÄćakujemo velikega obsega dela in nekaj popoldanskih ur dnevno zadostuje, kljub temu pa se je potrebno zavedati, da se sama registracija samostojnega podjetnika, ne razlikuje od registracije v primeru, da se odloÄćimo za opravljanje dejavnosti v rednem obsegu.

ÄĆe smo registrirani za popoldansko dejavnost (kot s.p.) moramo plaÄćevati meseÄćni pavĹĄal za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno varstvo v skupni viĹĄini (za julij 2005) 6.221 SIT ter Äćlanarino obrtni zbornici v viĹĄini 8.657 SIT – skupaj torej skoraj 15 tisoÄć SIT. ÄĆe dejavnost ni obrtnega znaÄćaja, se Äćlanarina obrtni zbornici ne plaÄćuje, se pa v tem primeru potem plaÄćuje Äćlanarina GZS, ki pa je niĹžja in znaĹĄa 9.000 SIT za kvartal (tri mesece). ÄĆe letna realizacije (skupni izdani raÄćuni) ne dosega 3,6 mio SIT, potem Äćlanarine GZS ni potrebno plaÄćevati (ste oproĹĄÄćeni Äćlanarine).


2. ÄĆe se odloÄćimo, da bomo postali samostojni podjetnik v rednem obsegu, potem opravimo registracijo. Kaj to pomeni (enako velja tudi pri popoldanski dejavnosti). Zglasiti se moramo na upravi enoti svoje obÄćine oziroma sedaj je moĹžno tudi na posebnih toÄćkah VEM (projekt Vse na Enem Mestu) ter podati vlogo za registracijo. V tej vlogi se nahajajo vaĹĄi osebni podatki (kdo ste), navedeno pa je tudi katero dejavnost boste opravljali ter na katerem naslovu (sedeĹž dejavnosti, lokal). Izbira dejavnosti je dokaj pomembna, prviÄć zato, ker lahko kasneje izdajate raÄćune le s podroÄćja registriranih dejavnosti, drugiÄć pa zato, ker vse dejavnosti niso 'povsem proste'. Kaj to pomeni v praksi? V praksi to pomeni, da ne morete postati samostojni podjetnik s podroÄćja gostinstva, Äće nimate opravljene gostinske ĹĄole oziroma pred tem ne opravite posebnega teÄćaja s podroÄćja gostinstva. Pomeni, da boste le teĹžko avtoprevoznik, Äće ne boste dobili ustrezne licence za to (ki je recimo pogojevana z ustreznim parkiriĹĄÄćem, pogodbo o servisiranju vozila, zagotovljenem varnem odvozu olj in drugih odpadkov). Mnogo dejavnosti v Sloveniji so na seznamu t.i. obrtnih dejavnosti, za katere se zahteva predhodna pridobitev formalne izobrazbe – servisiranje raÄćunalnikov in raÄćunalniĹĄko svetovanje na sreÄćo ĹĄe ni na tovrstnih seznamih. Formalno je omejenost doloÄćenih dejavnosti resnici na ljubo pravzaprav v redu, saj zagotavlja neke minimalne pogoje – tudi raÄćunovodja ne more biti nekdo, ki nima ustrezne ekonomske izobrazbe (bi zaupali svoje poslovne knjige, obraÄćun davkov ipd. nekomu, ki mu ne bi bilo povsem jasno kaj dela ?) Ĺžal pa je v doloÄćenih primerih tudi tako, da se zaprtost izkoriĹĄÄća za doseganje lokalnih monopolov in omejevanje konkurence. Zame je bil pouÄćen primer podjetnice, ki je na eni izmed tujih univerz diplomirala iz industrijskega oblikovanja, v Sloveniji pa Ĺželela kot samostojni podjetnik odpreti dejavnost dizajniranja in ĹĄivanja poroÄćnih oblek. Ker je dejavnost ĹĄivanja na slovenski listi obrtnih dejavnosti, je morala predhodno pridobiti tudi obrtno dovoljenje (zgolj registracija za samostojnega podjetnika v tem primeru ne zadoĹĄÄća). Obrnila se je na pristojno obrtno zbornico, zaprosila za obrtno dovoljenje in teĹžave so se zaÄćele. Ker je bila diploma in spriÄćevalo njene univerze v tujem jeziku, ga je bilo potrebno strokovno prevesti in opraviti postopke nostrifikacije – ocenjeni skupni stroĹĄki cca. 350 tisoÄćakov…, kdaj bi bili pa postopki konÄćani pa ji ni vedel povedati nihÄće… Po ĹĄestih mesecih je podjetnica obupala, se izbrisala iz registra podjetnikov…. Pa je ĹĄkoda, ker se mi je zdela tiste vrste Äćlovek, ki bi v svojem poslu lahko uspela, le morali bi ji pustiti pravzaprav delati, tisto kar zna.

Kot redni samostojni podjetnik morate meseÄćno seveda plaÄćevati vse prispevke za socialno varnost. Osnovna bruto osnova za obraÄćun prispevkov za mesec julij 2005 znaĹĄa 163.352 SIT, kar pomeni, da morate kot samostojni podjetnik meseÄćno drĹžavi plaÄćati za potrebe zdravstvenega in pokojninskega zavarovanje ter ostalih obveznosti cca. 62.400 SIT obveznosti + Ĺže prej omenjenih 8.657 SIT Äćlanarine obrtni zbornici (veljajo pa enaki pogoji kot Ĺže prej napisano – Äće dejavnost ni na listi obrtnih dejavnost, potem Äćlanarine obrtni zbornici niste zavezani plaÄćevati – kaj je na listi in kaj ne, je potrebno konkretno preveriti za vsako dejavnost posebej).

3. Samostojni podjetnik (redno ali zgolj popoldansko) pa seveda ni edina moĹžnost. Odpremo lahko tudi podjetje, predvsem sta priljubljeni obliki druĹžba z omejeno odgovornost (d.o.o.) in druĹžba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) KakĹĄna je pravzaprav vsebinsko bistvena razlika med recimo d.o.o. in s.p.? Kot samostojni podjetnik ste tudi osebno odgovorni za vsa svoja poslovanja dejanja in npr. v primeru toĹžbe ali steÄćaja pride v poĹĄtev za razdelitev upnikom tudi vse vaĹĄe osebno premoĹženje (avto, stanovanje, vrednostni papirji). V primeru d.o.o. vi osebno za dejanja podjetja ne odgovarjate (razen v primeru namerne goljufije, takrat ste kljub temu, da gre formalno za druĹžbo z omejeno odgovornostjo odgovorni neomejeno tudi osebno). Ker d.o.o. odgovarja sam zase, potrebuje svoj kapital. Pri ustanovitvi druĹžbe z omejeno odgovornostjo boste tako potrebovali najmanj 2,1 mio SIT kapitala, od Äćesar morate najmanj eno tretjino (torej 700 tisoÄćakov poloĹžiti na ustanovni raÄćun podjetja v obliki denarja), ostalih 1,4 mio SIT pa lahko prispevate v obliki opreme (raÄćunalniki, poslovni prostor) in deloma tudi znanja, poslovnih naÄćrtov, ipd. (znano v bilancah stanja kot neopredmetena osnovna sredstva). DruĹžba z omejeno odgovornostjo se ne ustanovi na upravni enoti z izpolnitvijo obrazca za vpis v register samostojnih podjetnikov, kot to velja pri s.p., paÄć pa je postopek nekoliko bolj kompliciran – potrebno je sestaviti druĹžbeno podjetje (sestavi naj vam jo odvetnik ali vaĹĄ raÄćunovodja) jo notarsko overoviti in potem prijaviti za vpis v sodni register. Po objavi vpisa v sodni register v Uradnem listu RS je vaĹĄe podjetje operativno.

ÄĆe ste zaposleni v svojem d.o.o. (kot direktor in hkrati nastopate kot lastnik) si morate seveda meseÄćno izplaÄćevati plaÄćo. Tudi tu velja, da je najniĹžja moĹžna bruto plaÄća za direktorja, ki je hkrati tudi lastnik podjetja 163.352 SIT bruto (Äće podjetje le posluje pozitivno), za vse ostale zaposlene pa velja, da za polni delovni Äćas ne morejo imeti niĹžje bruto plaÄće od 117.500 SIT.

KakĹĄen pa je pravzaprav dejanski stroĹĄek podjetja, ki ima zaposlenega delavca, ki prejema bruto plaÄćo 163.352 SIT?

Delavec, ki prejema bruto plaÄćo 163.352 SIT stane podjetje skupaj 189.651,80 SIT.

Specifikacija:

Bruto plaÄća: 163.352 SIT
Od tega: + 114.416,40 SIT neto plaÄća
+ 36.100,80 SIT prispevki iz bruto plaÄće
+ 12.834,90 SIT akontacija dohodnine
Prispevki na bruto: 26.299,70 SIT

V obliki neto plaÄće (114.416,40 SIT) je torej izplaÄćano dobrih 60% celotnega stroĹĄka podjetja (189.651,80 SIT)


Ustanovitev d.o.o. je tudi nekoliko draĹžja in bolj komplicirana od ustanovitve samostojne dejavnosti (s.p.), to je dejstvo, vendar pa je v nekaterih primerih ustanovitev podjetja edina mogoÄća. ÄĆe ste npr. tujec (nimate slovenskega drĹžavljanstva) npr. ne morete postati samostojni podjetnik, lahko pa odprete svoje podjetje (d.o.o.) in se seveda v njem zaposlite.

Vpis v sodni register ali vpis v register samostojnih podjetnikov?
Ne glede na to, ali se odloÄćite za pot samostojnega podjetniĹĄtva, katero formalno zaÄćnete na svoji upravni enoti z vpisom v register samostojnih podjetnikov, ali pa se odloÄćite za odprtje podjetja in z druĹžbeno pogodbo ustanovljeno podjetje vpiĹĄete v sodni register (to storite na pristojnem sodiĹĄÄću obÄćine, kjer je sedeĹž podjetja) ste s tem prvim korakom postavili ĹĄele temelje svojega bodoÄćega poslovanja. S strani statistiÄćnega urada boste prejeli odloÄćbo o standardni klasifikaciji vaĹĄe dejavnosti – drĹžava vas bo razvrstila v eno izmed gospodarskih panog ter vaĹĄe poslovne rezultate (kakrĹĄnikoli Ĺže bodo) potem upoĹĄtevala pri izraÄćunu raznoraznih povpreÄćij. Za vas to verjetno niti ni pomembno.

Zavedati se je potrebno ĹĄe neÄćesa. ViĹĄina obdavÄćitve poslovnega izida in prispevki za socialno varnost vas kot samostojnega podjetnika oz. direktorja druĹžbe z omejeno odgovornostjo.

ObdavÄćitev poslovnega izida
Poslovni izid druĹžbe z omejeno odgovornostjo je obdavÄćen s stopnjo 25%, kar pomeni, da Äće druĹžba z omejeno odgovornostjo doseĹže 1 mio SIT bruto dobiÄćka potem znaĹĄa davek na dobiÄćek 250 tisoÄć SIT.

Poslovni izid samostojnega podjetnika je obdavÄćen kot dohodek fiziÄćne osebe, torej z dohodninsko lestvico, ki pa je progresivna (naraĹĄÄća z viĹĄino dohodka). Nizek dobiÄćek samostojnega podjetnika (npr. 1 mio SIT) je deloma neobdavÄćen, delno pa s stopnjo 16%. V tem primeru se torej davÄćno gledano bolj splaÄća biti samostojni podjetnik. Kaj pa Äće bruto dobiÄćek doseĹže 10 mio SIT. Podjetje (d.o.o.) je v tem primeru ĹĄe vedno obdavÄćeno po stopnji 25%, kot samostojni podjetnik, pa boste obdavÄćeni Ĺže v zgornjih dohodninskih lestvicah (kjer stopnje Ĺže preseĹžejo 40%, v skrajnem primeru celo 50%). Sedaj je bolje biti lastnik d.o.o. kot pa samostojni podjetnik.

Dejanska obdavÄćitev poslovnega izida je seveda odvisna tudi ĹĄe od obsega koriĹĄÄćenih davÄćnih olajĹĄav, naÄćrtovanih novih investicij, dela odhodkov, ki niso davÄćni priznani, zato je nemogoÄće postaviti mejo, do katere je s staliĹĄÄća obdavÄćitve poslovnega izida smiselno vztrajati kot samostojni podjetnik, kdaj pa se preoblikovati v d.o.o. Po mojih izkuĹĄnjah in povsem subjektivnem mnenju je smiselno ko samostojni podjetnik preseĹže poslovni izid v viĹĄini cca. 5 mio SIT zaÄćeti zelo resno razmiĹĄljati o prehodu v druĹžbo z omejeno odgovornostjo. Ocena je seveda subjektivna, drug raÄćunovodja vam bo verjetno podal drugaÄćno oceno.


Vodenje poslovnih knjig
Nekaj malenkosti je ĹĄe v naÄćinu vodenja poslovnih knjig. Dokler ste relativno majhen s.p., lahko vodite poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva (kar je seveda cenejĹĄe, vaĹĄ raÄćunovodja ima manj dela), za druĹžbe z omejeno odgovornostjo pa pride v poĹĄtev izkljuÄćno dvostavno knjigovodstvo (ki ima seveda svoje prednosti, nudi vam veÄć informacij, moĹžnost napak je manjĹĄa, vendar pa zahteva veÄć dela in je draĹžje)

Razlika med samostojnim podjetnikom in druĹžbo z omejeno odgovornostjo je npr. tudi v zaposlovanju delavcev. Verjeli ali ne: ÄĆe imate zaposlenega delavca, morate na njegovo bruto plaÄćo meseÄćno obraÄćunavati in drĹžavi plaÄćevati tudi t.i. prispevke in davke na bruto plaÄćo. Za zaposlene v d.o.o., znaĹĄajo ti prispevki skupaj 16,1% bruto plaÄće, za zaposlene pri samostojnih podjetnik pa znaĹĄajo 19,1%. ToÄćka za d.o.o. torej tudi v tem primeru.

Seveda pa odloÄćitev za to, v kateri obliki Ĺželite opravljati svojo dejavnost (s.p. ali d.o.o.) ni edina. Po opravljeni registracije vas takoj Äćaka ĹĄe kar nekaj pomembnih odloÄćitev:


A. Biti ali ne biti zavezanec za davek na dodano vrednost (DDV)
VaĹĄa odloÄćitev je, ali Ĺželite biti zavezanec za davek na dodano vrednost (DDV). Pravzaprav je tako, da Äće realno priÄćakujete letni promet (torej skupen obseg izdanih raÄćunov) preko 5 mio SIT, potem dileme ni. V primeru realizacije zakon od vas zahteva, da se je potrebno registrirati kot zavezanec za DDV. Registracija pomeni vaĹĄo dolĹžnost, da od dneva registracije naprej na vse izdane raÄćune obraÄćunavate tudi 20% (ali zniĹžani 8,5% Äće je tovrstna dejavnost) davek na dodano vrednost. Hkrati predstavlja vaĹĄo pravico, da si od vseh prejetih raÄćunov (npr. elektrika, materialni stroĹĄki, opravljene storitve) vstopni DDV poraÄćunavate. Za tiste, ki postopka obraÄćuna DDV ne poznajo podrobneje:

Recimo, da ste v obdobju enega meseca prejeli raÄćuna Elektra d.d. v viĹĄini 5.000 SIT + 20% DDV (skupaj za plaÄćilo torej 6.000 SIT), prejeli ste raÄćun Telekoma v viĹĄini 1.000 SIT + 20% DDV (skupaj za plaÄćilo torej 1.200 SIT), hkrati pa ste svojemu kupcu opravili storitev za 10.000 SIT + 20% DDV (kupec vam torej dolguje skupaj 12.000 SIT). ÄĆe ste zavezanec za DDV, potem na obraÄćunu davka na dodano vrednost za to obdobje upoĹĄtevate izstopni DDV v viĹĄini 2.000 SIT (zaraÄćunan kupcu), poraÄćunate vstopni DDV v skupni viĹĄini 1.200 SIT (DDV, ki so vam ga zaraÄćunali dobavitelji) ter na davÄćnem obraÄćunu izkaĹžete, da drĹžavi dolgujete 800 SIT DDV za to obdobje. Hkrati ste poslovali z dobiÄćkom v viĹĄini 4.000 SIT (10.000 – 5.000 – 1.000).

ÄĆe se prostovoljno odloÄćite za registracijo, boste v zaÄćetnih obdobjih morali obraÄćune DDV pripravljati in oddajati meseÄćno, kasneje pa bo to odvisno od vaĹĄe realizacije. ÄĆe bo realizacija zadnjega tekoÄćega obdobja niĹžja od 10 mio SIT, potem boste obraÄćun DDV pripravljali in plaÄćevali polletno, Äće bo realizacija med 10 in 20 mio SIT, potem boste obraÄćun DDV pripravljali in plaÄćevali kvartalno, Äće pa realizacija 12 mesecev preseĹže 20 mesecev, potem se obraÄćuni DDV zopet pripravljajo meseÄćno.

ÄĆe je realizacija vaĹĄega podjetja nizka (npr. le nekaj mio SIT) in ni verjetno, da boste v 12 mesecih presegli 5 mio SIT prometa, potem razmislite o tem, ali se Ĺželite registrirati za DDV ali ne. Recimo, da opravljate storitve za kakĹĄno veÄćje podjetje (imate podjetje ki zaposluje enega programerja, ki npr. pogodbeno dela za Siemens) in morate ob zaÄćetku poslovanja nabaviti celotno opremo v veliki vrednosti (streĹžniki, raÄćunalniki, komunikacijska oprema, stroĹĄki telefona, ipd….) V tem primeru se seveda registrirajte kot zavezanec za DDV – Siemensu je povsem vseeno, da mu na svoje storitve zaraÄćunavate DDV, saj vam ga plaÄća, potem pa si ga konec davÄćnega obdobja odbije od svojih obveznosti (glej primer zgoraj !), vi pa ste profitirali. Od vse opreme, ki jo boste nabavili in od vseh stroĹĄkov, ki bodo tekom poslovanja nastajali (telefon, storitve) si boste vstopni DDV lahko odbijali in poraÄćunavali pri plaÄćilu svojih davÄćnih obveznosti.

Nekoliko drugaÄćna je situacija Äće nameravate npr. postati frizer, pa imate prostor v najemu. Najemnina ne podleĹže davku na dodano vrednost, zato vam najemodajalec tega davka ne zaraÄćunava, vi kakĹĄnih veÄćjih materialnih stroĹĄkov nimate (najveÄćji stroĹĄek pri frizerju je stroĹĄek dela (plaÄće zaposlenih), kot stranke pa nastopajo bolj ali manj fiziÄćne osebe. ÄĆe boste zavezani za davek na dodano vrednost, na nabavni strani ne boste kaj veliko profitirali, saj najemnina tako ali tako ni obdavÄćljiva po zakonu o DDV, veÄćina stroĹĄkov gre za delo…. Se pa zaplete na strani prodaje. ÄĆe ste zavezani za DDV morate na svoje storitve obraÄćunavati 20% DDV, Äće pa niste vam tega ni treba. Stranka je konÄćni potroĹĄnik in si DDV ne more poraÄćunati, zato je seveda zainteresiran, da plaÄća Äćim manj. ÄĆe niste zavezanec za DDV se v tem primeru lahko izkaĹže, da ste lahko bolj konkurenÄćni. ÄĆe Ĺželita dva frizerja, od katerih je en zavezan za DDV en pa ne, na stranko zasluĹžiti 1.000 SIT, izda frizer, ki ni zavezan za DDV stranki raÄćun za 1.000 SIT, frizer, ki pa je zavezan za obraÄćunavanje DDV pa mora stranki izdati raÄćun za 1.000 SIT + 20% DDV = 1.200 SIT. Kdo je bolj konkurenÄćen je jasno.



B. Izbira poslovne banke

Ni pomembno, ali ste samostojni podjetnik ali ste registrirali druĹžbo z omejeno odgovornostjo, za dejavnost je potrebno odpreti loÄćen banÄćni raÄćun (imenuje se transakcijski ali poslovni raÄćun podjetja). Nanj prejemate plaÄćila s strani svojih kupcev, polagate dnevne iztrĹžke in z njega plaÄćujete raÄćune svojim dobaviteljem. Transakcijski raÄćun podjetja ali dejavnosti mora biti obvezno loÄćen od vaĹĄega osebnega raÄćuna.

Za katero banko se boste odloÄćili je veliko vpraĹĄanje. VeÄćina jih odpre poslovni raÄćun za s.p. ali podjetje v banki, kjer so imeli Ĺže prej odprte svoje osebne raÄćune. OdloÄćitev ni nujno slaba, prav tako pa ni nujno dobra. Moj nasvet je: izberite si eno izmed manjĹĄih bank (ali obeh hranilnic – to niso veÄć tiste hranilno kreditne sluĹžbe, ki so bile v preteklosti na slabem glasu, sedanje hranilnice poslujejo po povsem enakih pravilih kot banke, tudi v njih je vaĹĄ denar pod enakim nadzorom centralne banke kot v bankah, hranilnice so le nekoliko manjĹĄe kot banke). Zakaj poudarjam, da si izberite manjĹĄo banko ali hranilnico? V veÄćji banki boste le ena izmed ĹĄtevilk, v manjĹĄih pa se da danes marsikaj zmeniti. Predstavite jim svoj poslovni naÄćrt, vnaprej se pozanimajte kakĹĄni so njihovi pogoji pri morebitnih potrebnih kreditih v prihodnosti, kakĹĄne vam nudijo moĹžnosti avtomatiÄćnih depozitov (najslabĹĄe je, da vaĹĄ denar leĹži na transakcijskih raÄćunih, saj so le-ti najniĹžje obrestovani), pozanimajte se, kakĹĄne moĹžnost vam nudijo pri celotnem prenosu poslovanja (torej primer, da odprete transakcijski raÄćun za podjetje, osebni raÄćun za sebe), povpraĹĄajte kako je s plaÄćilnimi karticami, dostopnostjo elektronskega banÄćniĹĄtva, ipd. Kar na zaÄćetku pravzaprav zgleda kot banalnost – paÄć nekje je potrebno odpreti transakcijski raÄćun – se s Äćasom lahko izkaĹže za dokaj pomembno poslovno odloÄćitev. Le v eni banki namreÄć praktiÄćno lahko pridobite status komitenta, in v nadaljevanju poslovanja, ko se dejavnost razvija in podjetje raste, status komitenta pomeni niĹžje obrestne mere za prejete kredite, moĹžnosti limitov, ipd.. Tudi odpiralni Äćas banke je pomemben. ÄĆe imate le popoldansko dejavnost, sicer pa redno sluĹžbo, vam kaj veliko ne pomaga banka z odpiralnim Äćasom od 8.00 do 16.00 ko ste vi v sluĹžbi. Boste v svoji redni sluĹžbi jemali dopust, zato da boste lahko opravili denarne zadeve popoldanske dejavnosti? StroĹĄki, ki vam jih banka zaraÄćunava (stroĹĄki vodenja raÄćuna, stroĹĄki plaÄćil, provizije) so seveda pomembni dejavniki pri izbiri banke, vendar je pomembneje, da banka vaĹĄo dejavnost razume (to boste izvedeli ob prvem pogovoru z vaĹĄim skrbnikom), da ima vam ustrezen odpiralni Äćas, vam je blizu oziroma obstaja moĹžnost parkiranja ter vam omogoÄća elektronsko poslovanje.

Posebej pozorni bodite na to, da vam banka omogoÄća elektronsko poslovati v imenu podjetja, ter da je dostopnost elektronskega banÄćniĹĄtva 24 ur dnevno (obstajajo banke, kjer zaradi potreb arhiviranja podatkov elektronsko banÄćniĹĄtvo od 22.00 ure zveÄćer do 7. ure zjutraj ni dostopno – Äće opravljate popoldansko dejavnost je prav veÄćerni Äćas tisti, ko bi lahko poskrbeli za denarne zadeve.

Pri odprtju transakcijskega raÄćuna v banki boste tudi pooblastili sebe in lahko ĹĄe druge ljudi za razpolaganje z vaĹĄimi denarnimi sredstvi. Pooblastila so lahko individualna ali pa kolektivna. Vzemite si Äćas in tudi banÄćni usluĹžbenci naj vam natanÄćno razloĹžijo, kar posamezno pooblastilo v praksi pomeni, da ne bo imel dostopa do vaĹĄih zasluĹženih sredstev, nekdo, ki si tega ne zasluĹži.


C) Izbira raÄćunovodje
PrepriÄćajte se, da vaĹĄ raÄćunovodja ve, kaj dela. To je vse kar lahko reÄćem. ÄĆe ne zna pojasniti osnovnih vpraĹĄanj, ki mi jih zastavite, in Äće z vami ne Ĺželi komunicirati preko elektronske poĹĄte, potem se ga izogibajte. Dober raÄćunovodja vam bo Ĺže v zaÄćetku pojasnil, kaj potrebujete, pripravil vam bo razne potrebne pravilnike in papirne akte, ki jih podjetje paÄć potrebuje in se bo predvsem z vami sposoben pogovoriti o vseh vpraĹĄanjih, ki so v tem tekstu predstavljena in si morate nanje odgovoriti, preden dejansko zaÄćnete s svojo dejavnostjo. FiziÄćna oddaljenost obiÄćajno ni problem (Äće seveda res ni ekstremna), vsaj v sedanji dobi komunikacije preko elektronskim medijev ne.



Nekaj dodatnih informacij lahko pridobite tudi na spletni strani mojega podjetja www.mm-storitve.si (predvsem poglejte v menu Novice ter Pojasnila nekaterih pojmov), vendar pa spletna stran ĹĄe ni povsem dokonÄćana in bom vsebine ĹĄe dodajal. Potencialni podjetniki ste seveda tudi vabljeni kot klienti, vendar pa prosim, da me kontaktirate preko maila in ne zasebnih sporoÄćil, saj tista veÄćkrat spregledam, potem pa ne vem komu odpisati. Tudi moji odgovori bodo rednejĹĄi, saj je Äćas dopustov sedaj Ĺže mimo.

Vem, da je vse napisano v precej sploĹĄni obliki, ampak konkretnih odgovorov se ne da postaviti brez konkretnih vpraĹĄanj. Le-ta so seveda dobrodoĹĄla.


Lep pozdrav,

Robert

Loki ::

nimam nic pametnega za povedat, samo tole

Tear_DR0P ::

kdaj bojo mel tudi s.p. obvezno dvostavno knjigovodstvo - neki se je govoril da z letošnjim majem?
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

Yohan del Sud ::

Lepo napisano. :))


Dodal bi še eno malenkost. Ker sem se prepoznal zgoraj kot tipičen primer storitvenega s.p.-ja, ki večinoma dela za nekaj takega kot v zgornjem primeru Siemens, bi dodal še en plus za male davčne zavezance, ki zgoraj ni omenjen. Ker državi nakažeš denar na pol leta, to dejansko pomeni, da te država ta čas kreditira. In to niso nujno mali denarji. V mojem primeru se nabere četrt miljona davkov na pol leta. Sicer boli žep ko se moraš skeširati, ampak med tem časom lahko obračaš kapitalček kot te je volja.
www.strancar.com

cekr ::

To velja za plačilo DDV-ja. Je pa čisto odvisno v kater razred padeš. Če imaš letnega prometa pod 10 mio SIT, delaš obračun na pol leta, če imaš do 15 mioSIT, ga delaš na 3 mesece, če pa nad 20 mioSIT pa na mesec.
Za začetnike pri DDV-ju še to: prvo leto je DDV obračun neglede na promet obvezen vsak mesec.

Še glede članarine za OZS; z malo več prometa lahko hitro padeš v članarino 17.000 sit na mesec.
(komaj čakam, da ukinejo obvezno članstvo, ker to je čisto odiranje). Od te organizacije povprečen podjetnik nima prav nič. Včasih mu meče še polena pod noge.
Sinclair ZX Spectrum , Zilog Z80A - 3.5 MHz, 48kB, dvojni kasetofon, TV-OUT, radirke, Sinclair-Basic

nejc_ ::

Najprej (po)hvala za obširen prispevek!!

Mene pa še nekaj zanima:
- ali ne velja za s.p. sploh tako, da če imaš letno manj kot 5mio prihodkov, sploh ni potrebno voditi računovodstva, lahko si vodiš le npr. evidenco v kakšni razpredelnici oz. v knjigi prihodkov in odhodkov - do konca februarja pa oddaš napoved
- kje najdeš vse obvezne sestavine računa
- vzemimo primer, da se ukvarjam s storitvami in da se zgodi, da želi stranka želi nov računalnik, na katerem ji pripravim kar pač že želi - dodana vrednost bi bila v tem primeru le moja storitev, čeprav bi na računu bila tudi vrednost računalnika - zato, če prav razumem, imajo s.p.-ji obdavčen prihodek in ne dobiček - ali se motim? ker če imam prav, potem lahko zelo hitro prideš na 5, 10 ali več mio prometa, čeprav je pa dobiček v tem primeru relativno majhen..

MEDENA ::

OZS itaq sux.

Damjan Jagar ::

Še en lepo spisan tekst, ki bi bil primeren za članek. Ni tehnika/tehnologija, pa vseeno.
http://jagar.si

jeti51 ::

Ali je za d.o.o. nujno, da ima kakšnega zaposlenega? Na primer, če ustanoviš podjetje, ampak nekaj časa poslovanje "stoji" - se pravi, da podjetje samo ostaja, dejansko pa ne dela ničesar.
Če je odgovor da - ali moraš temu zaposlenemu nujno izplačevati plačo? Npr. kot da "nimaš denarja" ker pač posluješ z izgubo (ker še ničesar ne delaš), je to pravno sprejemljivo?
Skratka koliko minimalno stroškov ima nekdo na mesec, če ustanovi d.o.o., ampak potem še nekaj časa ničesar ne dela?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: jeti51 ()

pirat ::

@ Tear Drop
Ja, ministrstvo za finance si je v preteklem letu precej prizadevalo, da bi tudi za s.p. uvedlo obvezno dvostavno knjigovodstvo, vendar (vsaj zaenkrat) ureditev na tem področju ostaja nespremenjena. Samostojni podjetnik, ki ne izpolnjuje vsaj 2 od postavljenih treh ključnih meril (mislim, da so to še vedno 5 zaposlenih delavcec, 20 mio SIT letnega prometa, 10 mio SIT vrednost premoženja dejavnosti) lahko knjige vodi še vedno po sistemu enostavnega knjigovodstva. Če je ta sistem dobro postavljen, tudi povsem dobro služi svojemu namenu, pa tudi napoved za odmero davkov iz opravljanja dejavnosti (pogovorno imenovana davčna napoved samostojnih podjetnikov) je resnici na ljubo precej bolj prilagojena enostavnemu knjigovodstu kot dvostavnemu.

@ cekr
S članarino OZS je podobno kot s plačilom prispevkov za socialno varnost. Pri izbiri le-te oziroma višine mesečnih obveznosti kot samostojni podjetnik nisi povsem prost, ampak vsako leto dobiš odločbo, s katero ti davčna uprava (DURS) določi najnižjo mesečno osnovo, od katere potem plačuješ svoje prispevke za zdravstvo, pokojnino in s tem seveda tudi članarino. Osnova je odvisna od tvoje davčne osnova preteklega leta (le-ta je v grobem enaka tvojemu dobičku, zmanjšanemu za morebitne davčne olajšave (nove investicije, novo zaposleni...)) Članarina območni obrtni zbornici + obrtni zbornici Sloveniji v regiji iz katere sem sam znaša skupaj 5,3% od osnove (kot je že zgoraj v tekstu omenjeno pa je osnova omenjenih 163 tisočakov (izjemoma je lahko tudi nižja (117.500 SIT) - če res precej slabo posluješ, vendar pa se v tem primeru članarina obrtnim zbornicam obračunava še vedno od osnovnega zneska cca 163 tisočakov. Ali si dejansko zavezan plačevati članarino je ena izmed najbolj osnovnih stvari, ki jo je potrebno preveriti ob začetku poslovanja !

@ nejc_
Če si samostojni podjetnik, pač računovodske podatke moraš zagotavljati - v primeru umetnostnih obrti ali zgolj dopolnilnega dela se res lahko odločiš za obdavčitev po nekih normirnih postavkah (beležiš le prihodke, stroški se ti priznavajo v nekem pavšalu glede na prihodke) vendar za resno poslovanje je računovodstvo danes pač nujno. Omenjena knjiga prihodkov in odhodkov je pravzaprav osnova enostavnega knjigovodstva in se je v računalniški obliki ohranila še do danes.
Samostojni podjetniki, so tudi še vedno obvezani, da do konca decembra davčni upravi formalno sporočijo na kakšen način bodo v naslednjem letu vodili svoje poslovne knjige (enostavno, dvostavno) ter kdo jim poslovne knjige vodi (sami ali računovodski servis).

Pri samostojnih podjetnikih je obdavčen bruto dobiček (pač s tvojo osebno stopnjo dohodnine) ne pa realiziran prihodek. Samostojni podjetniki zato v svojih bilancah (npr. lahko pogledaš v IBON) ne prikazujejo čistega dobička, pač pa le bruto dobiček. Obdavčitev bruto dobička ni v nekem fiksnem procentu (kot je to npr. 25% pri podjetjih), pač pa se obdavčitev rezultata samostojnega podjetnika dejanko izračuna po pogojih, ki veljajo za obračun dohodnine. Na realizirane prihodke podjetnika moraš obračunavati le davek na dodano vrednost (če si seveda zavezanec za obračun davka na dodano vrednost).

@ jeti51
Za d.o.o. ni nujno, da ima zaposlenega delavca, vendar je potrebno upoštevati, da če d.o.o. nima zaposlenih delavcev, potem so davčno sporna službena vozila (ker kdo pa naj bi jih koristil), davčno sporni so lahko prenosni telefoni (ker je tudi vprašanje, kdo naj bi jih koristil), kot lastnik podjetja (če v njem nisi hkrati tudi zaposlen) si ne moreš obračunavati dnevnic, potnih stroškov.... Vsekakor pa lahko d.o.o. posluje brez zaposlenih delavcev.

lp, Robert

Red_Mamba ::

Jst bi tudi imel eno vprašanje?

Kako je pa pri popoldanskem s.p. če delaš preko avtorskih pogodb. Dokončujem faks in delam v podjetju kjer se bom po diplomi zaposlil preko avtorskih pogodb. Razmišljam pa da bi poleg tega oddajal web prostor. Je možna ta kombinacija ali bi moral biti polni s.p.?

Kako se davek obračunava pri online plačilih? Za poslovanje z EU bi uporabil paypal, SLO pa bi imeli možnost položnic (to še nisem 100%).

10x za info
Bad things happen to good people all the time for no reason!
Linkedin >> http://goo.gl/839Aua
@DavidLednik >> http://goo.gl/zQv4xA @redzmijo >> http://goo.gl/tl7VAu

Ales ::

Če si plačan preko avtorskih pogodb, nisi dejansko zaposlen. Pač... za posamezno delo te čisto uradno in po zakonu plačajo, ne teče pa ti delovna doba in do tebe nimajo nikakršnih obveznosti - nimaš dopusta, regresa, bolniške,...

Posledično, če nikjer nisi redno zaposlen, ne moreš imeti "popoldanski" s.p. oz. s.p. kot dopolnilno dejavnost, ampak samo običajni s.p., v katerem si zaposlen za polni delovni čas in si sam plačuješ vse prispevke, itd.
http://www.modronebo.net
Domene, gostovanje, streĹžniki, design

ucenec ::

Lep pozdrav!

Opisal bom kar primer:

Odprl bi d.o.o. kar ni takšen problem bolj me zanima naslednje.

Moja firma se bo ukvarjala z outsourcingom (iskanjem zunanjih delavcev). Moja firma bi imela pogodbo z agentom v Angliji. Agent bi mi naročil da naj poiščem pravega delavca za opravljanje dela naprimer v Italiji (programiranje PeopleSoft). Delavca poznam in ga dobim in ob koncu meseca izstavim račun agentu v Angliji naj poravna stroške nastale z delavcem da mu plačam. Nakar agent nakaže denar na firmin trr. in jaz ga v celoti posredujem naprej do delavca, ki mi tudi izstavi račun za opravljeno delo.

Kako bi bilo to obdavčeno, če nimam nikakršnjega pogodbenega razmerja s tem delavcem. Delavec ni rezident Slovenije vendar ima Slovensko državljanstvo. Imam le pogodbo z agentom za outsourcing.

V naprej se Vam prav lepo zahvaljujem in upam na odgovor

Lep Pozdrav

beo ::

Super prispevek. Za dopolnitev pa še tole: v zvezi z avtorsko pogodbo je omenjeno, da mora biti registrirana pri pristojni agenciji (pri čemer je najbrž mišljena AAS). Kar se registracije tiče navedba ne drži, nobena registracija ni potrebna. Posredništvo AAS je povsem prostovoljno in načeloma tudi ne prinaša nekih večjih koristi (pobere pa provizijo).

Yohan del Sud ::

@ucenec

Tipično posredništvo (upam da imaš registrirano posredništvo - fora le tega je da imaš vsak vhodni račun pokrit z izhodnim)). Samo moraš gladat iz obratne smeri. Imaš en lep knjigovodski račun za en lep znesek od dobavitelja (izvajalca). Ta upam da je manjši od računa, ki ga boš izstavil kupcu (agentu).

Če je problem meja, potem to ni problem sploh. Veš, vsi smo v Evropi zdaj :D.

Pazljiv bodi na valuto na računih (spet interna zadeva, nekaj kar davkarije načeloma ne zanima, se ti pa lahko pozna pri kešu ob preračunavanju), bolj pa na davek. V EU načeloma lahko kupec sam odloča kje bo plačal davek (kar spet pomeni 7k strani EU pravilnika). To se mora izjasnit pred nakupom. Potem šele lahko iztaviš račun po jusu.
www.strancar.com

ucenec ::

@Yohan del Sud

Ja ampak, ali je celoten znesek obdavčen ali samo naprimer 5% če si vzamem kot storitev posredništva ?

Yohan del Sud ::

Spet je treba ločit dva pojma. Promet in dobiček. V tvojem primeru se obdavči z davkom na dobiček teh 5%. In to ne neposredno po dobičku, ampak po lestvici, kamor pač spada tvoj celoten dobiček na koncu leta. Najnižji razred, če ne prijaviš več kot 700.000 dobička v enem letu je potem 17% tega zneska (govorim številke na pamet, ampak so tam nekje - poglej na gzs.si). Akontacijo plačaš prej. Spet cela umetnost, kako jo računajo. Razlika med akontacijo (kolikor si plačal tisto leto) in resničnim davkom na dobiček (kolikor bi ti res morali zarubiti) se poravna pri dohodnini. Promet je druga fora in ti ga ne rubijo neposredno, ampak preko tretjih inštanc. >:D

Na kratko. Obdavčena je razlika. Če bo te razlike veliko, bo davka zelo veliko, če jo bo malo, pa pač manj. Govoriva o absolutnih letnih zneskih in ne o procentih.
www.strancar.com

pirat ::

@ ucenec
Najprej bi rad razčistil, če te prav razumem. Imel boš d.o.o. in boš nastopal kot čisti posrednik med večjim angleškim podjetjem (Peoplesoft), ki želi imeti neko delo opravljeno in nekom tretjim, ki bo to neko delo tudi dejansko opravil.

Ti boš angleškemu podjetju izstavil račun za reciva 105 tisočakov. Na računu boš navedel storitev posredovanja pri opravljanju neke storitve ali kaj podobnega. Storitev sama bo opravljena v Italiji, opravil pa jo bo nekdo, ki npr. stalno živi v Italiji (praviš, da ni rezident Slovenije). Angleškemu podjetju boš torej zaračunal delo, ki je bilo opravljeno v Italiji.

Angleško podjetje bo tebi plačalo teh 105 tisočakov.

Drug poslovni partner (reciva, da je to ta, ki živi v Italiji) pa bo od tebe zahteval plačilo za svoje delo (reciva, da bo zahteval 100 tisočakov). Razlika v višini 5 tisočakov predstavlja zaslužek tvojega podjetja za opravljeno posredništvo.

Če sem si ustvaril pravo sliko je situacija naslednja:
Tvoje podjetje (d.o.o.) je slovenska pravna oseba, registirana v Sloveniji, in mora svoje davčne obveznosti plačevati načeloma v Sloveniji. Če bo tvoja edina dejavnost posredovanje, na način kot sem predpostavil zgoraj, potem boš na izdanih računih tujemu podjetju fakturiral storitve opravljene v tujini. Storitve so bile opravljene v okviru EU in podjetje, kateremu izdajaš račun ima svoj sedež v EU. Račun, ki ga izdaš ne podleže davku na dodano vrednost, zaradi česar ti davka na dodano vrednost ni potrebno obračunavati in zaračunavati svojemu naročniku - angleškemu podjetju, ne glede na to, ali se boš registriral kot zavezanec za DDV ali ne. In ker imaš srečo ter izvažaš zgolj storitve in ne blaga (npr. komponent) ti ni potrebno pripravljati kvartalnega poročila, vseeno pa boš v začetku naslednjega leta o opravljenih poslih s tujino poročal Banki Slovenije.

Urediti moraš še s svojim podizvajalcem. Tu nič ne poveš kakšen je njegov status. Ti bo opravljeno delo zaračunal preko avtorske pogodbe (recimo, da je šlo za nek projekt). Če bosta stvar rešila na tak način in je on rezident Italije, potem boš pri izplačilu upošteval, kako je obdavčen on kot rezident Italije (kakšne davke in podobno mora plačati). To je to. Če ima on tudi svoje podjetje, ti bo kot podjetje iz države EU tebi zaračunal opravljene storitve brez DDV (pri storitvah se kraj opravljanja lahko določi po sedežu naročnika - v odnosu tvoje podjetje - podizvajalec si naročnik ti - DDV ti torej italijansko podjetje ne bo zaračunalo, od tega ali boš ti v v SLoveniji registriran kot zavezanec za DDV ali ne, pa je odvisno, ali boš moral ob prejemu računa s strani italijanskega podjetje opraviti postopek samoobdavčitve. Ni nikakršen bavbav - pač če dobiš račun za recimo 100 EUR, pogledaš po kakšni davčni stopnji so pri nas v Sloveniji obdavčene računalniške storitve (20%) in v višini 20% obračunaš obveznost do svoje domovine. Preveriš račun, če vsebuje vse formalne elemente (naziv, ID številka za DDV obeh partnerjev, če si ga prejel v roku, ipd...) ter v primeru, da vsebuje vse formalne elemente, si obračunani DDV še odbiješ. Neto učinek je torej enak 0.


@ Yohan del Sud
Ker praviš, da boš odprl podjetje (d.o.o.) bo tvoj dobiček - v tem primeru gre za 5 tisočakov (tvojo provizijo) obdavčen s stopnjo davka na dobiček. Ta v sloveniji znaša 25%, vendar pa boš od ustvarjenih provizij lahko odštel tudi nesposredne stroške, ki jih boš imel s tem, da boš ta posel vodil - stroški bank, računovodstva, telefonov, drugo... Od dobička, ki ti potem na koncu leta ostane lahko odšteješ še določene davčne olajšave (npr. če vlagaš v osnovna sredstva (si kupiš laptop, poslovne prostore, ipd....). Pri podjetjih (d.o.o.) je stopnja davka na dobiček vedno 25%, nižje stopnje pri nizkih dobičkih so možne le pri samostojnih podjetnikih (s.p.), ko si obdavčen pač s tvojo stopnjo dohodnine.

lp, Robert

ucenec ::

@Pirat

Zahvaljujem se za vse odgovore ki mi jih odgovorite...saj mi s tem postaja marskikaj jasno!!!

.......................................

Moj podizvajalec, ki bo delal v Italije za tretjo firmo v Angliji je v bistvu fizična oseba, ki ima začasno prebivališče v Italiji je pa državljan in rezident Avstralije (ima pa tudi Slovensko državljanstvo).

Zato me zanima, kako bi v bistvu lahko njemu izplačal ta znesek ki ga bom dobil v Slovensko podjetje (moje), da bi bil le ta čimmanj obdavčen?

Kolikor sem iz vašega članka razumel.... Obdavčeno bo 5% od storitev posredništva npr. pri davku iz dobička (to je 25% od 5%) in pa dajatve ki jih moram od celotnega zneska, ki ga nakažem podizvajalcu odbiti in kot plačilo davka dati določeni državi.


LP, in hvala v naprej...
Prosen

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: ucenec ()

MEDENA ::

Upam da ne motim :)

Namreč če bi želel karkoli kupiti na nek s.p. pri neki firmi določeno blago, a moram to prav z TR od s.pja ali katerikoli TR? Gre se za blago "kao" za nadaljno prodajo. Hipotetično sprašujem, ali moram to kaj izstaviti komu ali kaj ? Najraje vidim "nikome ništa" :D .

LP

perci ::

odvisno za kak znesek gre

cekr ::

Do 100.000 sit lahko vzameš denar iz žepa. Lahko je tudi po več takšnih zneskov samo, da posamični račun na preseže 100.000 sit.
Sinclair ZX Spectrum , Zilog Z80A - 3.5 MHz, 48kB, dvojni kasetofon, TV-OUT, radirke, Sinclair-Basic

MEDENA ::

eh kje pa daleč od 100.000 SIT...Samo zanima me sledeče :

- Ali moram izstaviti račune računovodkinji ?
- Ali bo davčna ali kdo vedel za to ?

Rad bi samo nakup po dilerskih cenah , itak robe ne bi prodal naprej:D

cekr ::

Če je na računu uporabljeno tvoje registrirano ime kot s.p., bi bilo vredu, da daš račun v knjige. Vendar na njega napišeš, da je za osebno uporabo in ne bo šel v stroške. Mislim pa da ne bo nihče nič jamral, če daš takšen račun v predal, ker ga tako ali tako ne boš uporabil za stroške oz. odbijal DDV. V tem primeru ti tudi ni potrebno plačevati iz TTR.
Je pa tako, da nas ima pri različnih večjih trgovcih veliko registriranih(s.p. in d.o.o. ...) razne ugodnosti. Sam tudi za osebno uporabo lahko izkoriščam grosistične cene pri enem od večjih podjetij. Pogoj je samo, da nakupim več, kot je minimalno dogovorjen znesek na pogodbi. To je stvar dogovora med teboj in prodajalcem. To se ne tiče davkarije.
Sinclair ZX Spectrum , Zilog Z80A - 3.5 MHz, 48kB, dvojni kasetofon, TV-OUT, radirke, Sinclair-Basic

stajdi1 ::

Imam dve vprašanji...

1.) Ali je možno, če d.n.o. nima nobenega redno zaposlenega, zaposliti študenta (ki bi v tem primeru bil tudi lastnik podjetja) in ga plačevati prek napotnice?

2.) Kolikšni bi bili stroški za ustanovitev d.n.o.?

gabl136 ::

Lep pozdrav! Imam še jest eno vprašanje...

Kdo pravzaprav vse lahko odpre S.P.-je, d.o.o.-je, d.n.o-je itd...

Če recimo hodiš na faks (ali pa srednjo šolo)...potem najbr ob primeru odprtja katerekoli zgoraj naštete možnosti izgubiš status študenta/dijaka??

Ali lahko poleg redne službe (recimo 8 ur na dan, 5 krat na teden) ''pravi sp'' (ne kot popoldansko dejavnost) ali pa recimo d.o.o.

Kako je pa z d.n.o.-jem?? (zgoraj ni nič napisano??)

Hvala za odgovore...0:)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: gabl136 ()

Yohan del Sud ::

Mičkano res zmedena začetniška vprašanja, na katera pa nimam popolnega odgovora. :8)

- S.P. lahko odpre vsak polnoleten. Če izpolnjuje pogoje za registrirano dejavnost (gostinska šola za gostilno, srednja ekonomska za računovodski servis, spletno trgovanje >:D, skladišče za prodajo na debelo, pisarno za birokratske dejavnosto, ipd in ipd. Vsaka dejavnost ima pač svoje pogoje. Zelo malo je takih, kjer pogojev ni. Npr. svetovanje, pa še tam moraš odpreti pisarno za mirno dejavnost, recimo en kos tvoje sobe (za kar spet rabiš odobritev lastnika in kopijo legalnosti gradnje, kjer je tvoja soba)...

- Mislim da ni nujno, ampak me ne držat za jezik

- Vsekakor, tvoj šef bo vesel, da mu ni treba plačati obveznih pripevkov za zdravstvo in penzijo

- d.n.o.? V praksi isto sranje drugo pakovanje - nekak s.p. z družabniki, ok je veliko razlik, ampak princip odgovornosti, pa tudi delovanja je isti
www.strancar.com

gabl136 ::

Ja...kaj pa če hodiš na faks ali srednjo?? Potem zgubiš status (študena ali pa dijaka seveda) če odpreš s.p./d.o.o./d.n.o.??

zaposlen ::

Glede na napisano, moje (popoldansko) delo paše tako med avtorsko delo kot tudi pod popoldanski s.p. (sem redno zaposlen, delo je izdelava in dobava lastnih vsebin, pejđov, skratka za opravljeno storitev potrebujem svoje ideje, računalnik in malo softwera). Imam samo enega odjemalca in ne mislim iskati drugih. Gre pa za vsakomesečne prilive. Ker gre za preprodajo, bi mi lahko moj odjemalec nakazoval bruto znesek (neto + ddv) oz. brez če gre za avtorsko pogodbo. (primer: 180k če gre za s.p. ali 150 če gre za avtorsko)

Zdaj pa se pojavi vprašanje kaj se mi bolj splača. Si izplačevati zneske preko avtorske ali odpreti popoldanski s.p.? Dejanskih stroškov (razen pc-a) nimam, tako da bi na cel znesek plačal davek. Oziroma, bi prikazoval neke fiktivne stroške (kilometrina, ...)? Koliko?

Gre za mesečne prihodke med 150 in 300k, oz. med 1.8-3,6 mio na leto. Glede na plačo bi na letnem nivoju plačal dodatno med 20 in 70k dohodnine (pri teh prilivih in sedanji plači). Kje je po tvojem meja ko se že splača odpreti popoldanski s.p.? Upoštevaj prosim, da nisem nek zavarovalničar, ki si lahko piše neskončne kilometrine. Nekje sem naračunal, da imaš z popoldanskim s,p, okoli 35-40k mesečnih fiksnih stroškov (računovodja, banka, GZS, zaključni račun...).


Veliko se govori o popoldanskem s.p. na netu, na uradnih straneh (VEM, OZS, GZS, pa ni niti z besedo omenjen). Kako je s tem? Še celo več: v uvodu za s.p. piše: s.p. je fizična oseba ki opravlja pridobitno dejavnost in je to njegova osnovna (edina) dejavnost. Ali nekaj takega.

Iz tega bi sklepal, da popoldanski s.p. ne obstaja, sploh. Kako sploh zaprosiš (prek neta (VEM) za popoldanski s.p.?

Lucifix ::

Kaj mogoče pozna kdo kakšen brezplačen program s katerim bi se dalo voditi račune / nič prezakompliciranega.

K0K0 ::

Bom še jest neki vprašu
Rad bi odprl spletno trgovino z računalniki in podobno opremo. Doma imamo d.o.o., katerega bi rad doregistriral za omenjeno dejavnost. Zdej pa ne vem a lohka jest to kr tko doregistriram in začnem z dejavnostjo al je pogoj da je lastnik firme po izobrazbi trgovec?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: K0K0 ()

acheron ::

Mislim da je to sam za gostinstvo !?

Yohan del Sud ::

Ker je lih moj foh. Spletno trgovanje so v zadnjem času kar orenk regulirali. Sem moral svojo štacuno zaradi tega zapret. ;( Se mi ni več izšlo in šel h konkurenci.

Rabiš imeti registrirano kataloško prodajo, kar je prvi uradni pogoj in vleče boga in pol papirjev in pravil za sabo. Baza strank more biti prijavljena pristojnemu organu (ta zakon je zaenkrat samo na papirju in se ne uveljavlja. zaenkrat). Pravni jezik tudi mora biti dosleden in vsaka malenkost mora biti razvidna iz konteksta. Ni več to v stilu, bomo malo še po spletu prodajali... Skratka, poznat moraš kar precej več prava kot običajna branjevka...
www.strancar.com

Microsoft ::

Mal stara tema a vseeno bi nekaj vprasal. Kako lahko ST izstavi racun recimo za oglas? V imenu cesa ga lahko izstavis? Ali je to mozno tudi, ce si fizicna oseba ali moras biti sp ali doo?


by Miha
s8eqaWrumatu*h-+r5wre3$ev_pheNeyut#VUbraS@e2$u5ESwE67&uhukuCh3pr

Nejc Pintar ::

Koliko pa pride oglaševanje v nickname-u?:\
Lahko je biti prvi, če si edini!

Microsoft ::

Mene stvar resno zanima, tko da nevem, kaj ti neki bluzis...


by Miha
s8eqaWrumatu*h-+r5wre3$ev_pheNeyut#VUbraS@e2$u5ESwE67&uhukuCh3pr

K0K0 ::

Mene pa zanima kako je zdej z tem zakonom, k more imet novo podjetje Slovensko ime.
A mora bit celo ime slovensko al je dost če je ena beseda v imenu Slovenska ?

Sayer ::

Slovensko brez izjem. Ravno tako odpade uporaba vseh tujih crk. Lahko pa uporabis tuje prevedeno ime zraven slovenskega. npr. Pomaranca d.o.o. (Orange), kar je bedarija, ker ime podjetja mora biti unikatno povsod, da si te stranke zapomnijo.

K0K0 ::

Aha pol se morm nov ime spomnt :(.
Kam pride fantazijski dodatek, "Podjetje d.o.o. fantazijski dodatek" al "Podjetje fantazijski dodatek d.o.o." ?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: K0K0 ()

Tear_DR0P ::

prav ne znam si predstavljat kaj bi nardil kot kakšen turk al pa arabec, albanec?

Gilton Rexha in sin d.o.o. se pač slabo slovensko sliši

al pa Mohamed Ibn Ali Gutriyee in bratje :)
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

Mr.B ::

Podobno ?
Če da pravna oseba stanovanje v najem fizični osebi. Kdo plača davek. Ker so meni izdali fakturo z DDV-jem. Torej dogovorejni znesek +20 % DVD ?

Po mojem je to napačno ali le ?
Pravijo,
da laž, če jo dovolj dolgo ponavljaš,
postane resnica.

jype ::

Ne. Ti moraš plačat znesek, ki ti ga oni zaračunajo njim. Oni od tega potem plačajo DDV, to pa mora biti obračunano na računu.

Edini način, da ne plačaš DDV je tak, da imaš v intervalu preteklega leta manj kot 25k evrov prometa (in ti ga potem kot izvajalcu storitve oz. prodajalcu ni treba niti zaračunat, niti plačat).

Če se pri dogovoru nisi zmenil, ali je nekaj z DDV, ali brez, potem je to stvar posameznika. Jaz sem se kar navadil govorit v neto cenah, potem sem pa ugotovil, da so nekateri blazno jezni, ker dejansko plačajo še davek in sem se potem potrudil navadit že spet povedat bruto ceno.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Mr.B ::

Firma daje nepremičnino v najem fizični osebi- k kakšnim davkom je zavezana?

27. člen ZZakon o DDV - druge oprostitve DDV - 2. točka najem oziroma zakup nepremičnin, če je nepremičnina dana v najem drugi pravni osebi, lahko napišeta izjavo, da si bosta DDV obračunavali v izogib temu, da bi najemodajalka morala voditi ločene evidence za oproščeno in obdavčljivo dejavnost ... Če je najemojemalec fizična oseba pa mislim da sledi obrazec ODO 1, nisem pa prepričana, zato bi bilo dobro, ko bi se oglasil kdo, ki je v teh stvareh bolj doma.

Torej mora obračunati 20%DDV in davek na dobiček? Ne razumem čist dobro.

Pri dajanju v najem nepremičnin upoštevajte 27. člen ZDDV ter 79. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV. Po teh členih so plačila DDV oproščene storitve dajanja v najem nepremičnin - gre torej za opravljanje neobdavčljive dejavnosti. Pri dajanju nepremičnin v najem fizičnim osebam v nobenem primeru ne boste obračunali DDV. Pri pravnih osebah pa lahko z obojestransko izjavo (seveda s pogojem, da najemojemalec opravlja 100%-no obdavčljivo dejavnost) v izdani fakturi najemojemalcu obračunate 20% DDV-ja.
Pravijo,
da laž, če jo dovolj dolgo ponavljaš,
postane resnica.

IceIceBaby ::

Neki me zanima glede skladišča in uporabnega dovoljenja.

Če registriraš trgovino na drobno po pošti (online trgovina) piše, da moraš imeti na razpolago skladišče z ustreznim uporabnim dovoljenjem.

Živim v hiši, tako, da prostor ni problem, lahko v kleti vzamem en prostor in ga uredim v skladišče. Zanima me kako potem pridobim uporabno dovoljenje in kakšni so lahko zapleti.

Prostor ni moj, ampak od staršev. Je to problem ? Moram vzeti prostor v najem ali kaj podobnega ?

Kako je z obdavčitvijo stanovanja ? Se kaj spremenijo davčne stopnje itd. Da ne bom potem zaradi tega naredil več škode kot koristi, ker se bo prostor štel za poslovni prostor in bodo kakšni hujši davki na ta račun.

Se da registirat tako dejavnost brez skladišča ? Recimo, da utemeljiš stvar tako, da ga ne potrebuješ, ker samo posreduješ produkte ?

Arrivo ::

Pazi pri najemenju storitev, blaga in ostalega pri povezanih osebah ( starši, brat, žena,... ).
Najboljše je, da v takem primeru izdelano poročilo ustreznega izvedenca, saj bo v nasprotnem inšpekcija DURS-a to lahko imela za pranje denarja . ( transferne cene ! )

Je pa ustanavljanje podjetja v SLO v direktnem lastnišvu fizične osebe skoraj nesmiselno, sploh za online trgovino .
Ustanovi firmo po načelih offshora in če je le potrebno zaradi narave trženje - pristopa k kupcu vendarle v SLO imeti registrirano firmo, naj bo offshore firma lasnik pravne osebe v SLO, da se izogneš plačilu davka naši potratni državi .
Ja ja to drěi !!!

IceIceBaby ::

Kje lahko preberem več o offshore firmah ? Kaj s tem pridobim ? Pa zakaj bi moral imeti firmo v Sloveniji, ki bi bila last offshore firme ?

Sliši se precej komplicirano in drago :)

Arrivo ::

Pridobiš to, da je poslovanje precej bolj enostavno ( ni poročanja, bilanc, kontrole,... ), ceneje ( ni davkov le letni pavšal ) .

Firmo v SLO potrebuješ le zaradi tega, da jo končni kupec lažje sprejme ( primer: mojdom d.o.o. deluje bolj domače in "sprejemljivo" kot recimo xxxzzzyyy Ltd. ), če ti to ni pomembno lahko poslejuš, kar z Offshore podjetjem direkt .
Ja ja to drěi !!!

IceIceBaby ::

Nekaj sem že našel na netu o offshore firmah. Če prav razumem gre zadeva takole:

- registriram offshore firmo za tistih nekaj 100 USD in v Sloveniji lahko normalno začnem s poslovanjem ? Delam podobno kot d.o.o., opravljam svojo dejavnost, samo da ne plačujem DDV Sloveniji ampak plačujem nek znesek državi gostiteljici ? Prav tako ni nobenih davčnih napovedi, ni mi treba izpolnjevati pogojev o minimalni izobrazbi (kot pri s.p. recimo), že prej omenjenih zahtev glede skladišča...

Kako lahko kupcem izdam račun ? Lahko izdam račun v ? če imam firmo registrirano v USA ?

Arrivo ::

Tako to gre .

Naročniku blaga/storitve izstaviš dokument ( fakturo ) z ključnim podatkom - navedbo računa kam naj ti nakaže $ ali € ( če ne posluješ z gotovino ) .

Ta račun pa lahko z ustreznim pooblastilom, da omenjeno družbo zastopaš, odpreš v Avstriji za 10 minut .
Ja ja to drěi !!!

IceIceBaby ::

Kaj pa plačilo po povzetju ? Nameravam poslovati izključno na slo. trgu kjer je plačilo po povzetju še vedno najbolj priljubljen in enostaven način plačila.
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Samostojni podjetnik S.P.

Oddelek: Loža
216628 (5709) BluPhenix
»

S.p. ali d.o.o.

Oddelek: Loža
61769 (1547) BigWhale
»

kako do samostojnega podjetnika?

Oddelek: Loža
201948 (1466) BigWhale
»

rad bi odprl svojo firmo... (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
585577 (4061) Yohan del Sud
»

Ustanovitev računalniške firme

Oddelek: Loža
292295 (1419) DJroky

Več podobnih tem