Fukušima - jedrski incident v teku (VI)

Zanimivo mi je, da izgledajo mnogi komentarji kot navijanje za en tabor. Pogosto celo izgleda, kot da se
komentatorji odločijo kar v naprej, potem pa poskušajo odvrnit pozornost ali zmanjšati pomen pomanjkljivosti
v njihovem argumentiranju.

Panično zapiranje NEK nas ne bo privedlo nikamor.
Ne vem pa zakaj ste vsi za NEK 2 in 3. Saj lahko izberemo drugo lokacijo za NE, po možnosti tam kjer je manjša nevarnost
potresov. Meni se zdi pomembno, da smo pri takšnih stvareh kar se da konservativni in previdni. Zato bi jaz postavljal
Advanced CANDU reaktorje, ki uporabljajo težko vodo in lahko uporabljajo neobogaten uran kot gorivo. Začetni vložek je sicer
višji, pa saj v končni fazi ni vse v denarju.

Sem pa za takojšnje zaprtje NEK, če bi pregledi pokazali resne potencialne varnostne pomanjkljivosti.

Verjetno je povišana stopnja obolevanja za levkemijo v Evropi v bližini NE posledica tega, da veliko ljudi živijo v
bližini dalnovodov. Ta povezava je načeloma dokazana. (To je povsem moje predvidevanje).

V vodi v Tokiu so zaznali tako radioakrivni Jod in Cezij. Problem pri jodu je da se veže v ščitnici in je tako še bolj nevaren.
http://www3.nhk.or.jp/nhkworld/index.ht... http://translate.google.com/translate?j...

Podatki kažejo, da je najvišja stopnja radioaktivnega sevanja v Sloveniji zaznana večinoma v Šoštanju (TEŠ), na IJS v Šiški
in v Brinju (kjer se slovenski fiziki igračkajo), na Lisci (radar) in v Kočevju (pojma nimam zakaj). V glavnem Slovenci najraje
postavljamo svoje jederske objekte na najbolj potresno aktivno področje, po možnosti v središča največjih mest. Pa naj mi negdo
razloži logiko za tem. http://www.radioaktivnost.si/ewsmambo/E...

Glede alternativnih virov pa. Če so ekonomsko in ekološko upravičeni; super. Je pa vse odvisno od naravnih danosti.
HE kar dobro izkoriščamo. Prav tako potrebujemo velika regulacijska jezera že zato, da lažje nadziramo poplave. Moji starši
živijo na poplavnem področju. In tudi ob najhujših poplavah sistem nikoli ne prestopi 10 centimeterskega varnostnega
roba niti za centimeter; tako natančno in zanesljivo je narejen. Tako da jap; Hidro je področje kamor se splača vlagati.
Okoljevarstvenike skrbi pri tem to, da HE otežkočajo prhod rib in s tem vplivajo na naravni krogotok. V glavnem malenkost.

Meni se zdijo sončne elektrarne dober vir, ker delujejo preko dneva, ko je poraba najvišja. Imajo pa najvišjo produkcijo
ko je sončno vreme in v primeru vročine nekoliko zmanjšajo obremenitev sistema, ko ljudje na veliko začnejo uporabljati
klimatske naprave. Prostora na strehah pa je več kot dovolj. Se pa tu kmalu obetajo nove cenejše tehnologije.

Tisto veternico pa bi tudi lahko postavili. Če ne drugega, zato, da se v praksi stestira kako sistem deluje pri nas.
Če nima smisla, bi se pač s tem končalo eksperimentiranje na tem področju za nekaj časa.

Alstrom razvija lovilce CO2. Vprašanje sicer koliko so uspešni. Jaz bi sicer raje imel NE kot TE. Samo če že mamo tist
radioaktivni lignit. :) http://www.alstom.com/

Glede porabe elektrike. Tu lahko vsak posameznik naredi največ. Jaz sem pred nekaj leti začel zmanjševati porabo. Največje
prihranke sem dosegel z menjavo nekateri slabo delujočih gospodinjskih naprav z novejšimi bolj učinkovitimi. Tu se je
celoten vložeg povrnil že po 2 letih. Drug del je aktivno varčevanje. Tako na primer za pisarniška opravila uporabljam
prenosnik, izkljapljam ruter, ko ne uporabljam interneta ipd. Tako sem v nekaj letih za približno 3x zmanjšal povprečno
dnevno porabo elektrike doma in trenutno porabim nekje med 2 in 2.5 KW/h elektrike na dan.

Za ambientalno razsvetljavo pa večinoma uporabljam solarno polnjene LED lučke. Že kar nekaj časa delajo super. Kot kaže sedaj
bo minilo še kar nekaj let preden bom moral menjati baterije. (By IKEA, cheap and durable).

Lp