» »

Statistika uporabe operacijskih sistemov in internetnih brskalnikov v letu 2010

strani: 1 2 3

Matthai ::

NULL pointer dereference v Linuxu je pač precej razvpita zgodba, a že pofiksana. V Windows okolju je takih zgodb bistveno več.

Sudo ima Linux že ohoho časa, UAC Windows okolja poznajo šele zadnjih nekaj let, pa še tako nerodno je izveden, da ga večina uporabnikov hitro izklopi.

rwx/user-group-other koncept dostopa do datotek je v Winsih v primerjavi z Linux okoljem šala. Da o kakšenm bolj resnem ACLju ne govorimo. Šifriran /home imenik je v Windows okolju večinoma tudi sci-fi... (no, malo pretiravam).

Da ne govorimo o multikulturnosti, kernel patchih, itd.

V glavnem, razlike so kar velike. Je pa res, da Microsoft dela zelo velike in pomembne korake na področju SDL... Linux pa se zapira v neko varnostno samozadostnost, kar mu seveda škodi.

Vseeno - za povprečnega uporabnika je v realnem svetu trenutno veliko bolj varno klikat po vsem živem v Linuxu kot v Winsih. To se verjetno vsi strinjamo.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Mavrik ::

rwx/user-group-other koncept dostopa do datotek je v Winsih v primerjavi z Linux okoljem šala. Da o kakšenm bolj resnem ACLju ne govorimo.


To pa boš malo razložo - šala v kakšni obliki?

Sudo ima Linux že ohoho časa, UAC Windows okolja poznajo šele zadnjih nekaj let, pa še tako nerodno je izveden, da ga večina uporabnikov hitro izklopi.


Kakšna pa je razlika v izvedbi?

V glavnem, razlike so kar velike.


V tvojem sporočilu ni napisane nobene velike razlike, kaj šele razlage zakaj bi naj bila razlika. A boš malo bolj nam razložo?
The truth is rarely pure and never simple.

Grumf ::

getta byte, getta byte, getta byte byte byte,... >:D

Matthai je izjavil:

NULL pointer dereference v Linuxu je pač precej razvpita zgodba, a že pofiksana. V Windows okolju je takih zgodb bistveno več.


Je tudi uporabnikov vec, grem skoraj stavit, da za qnx ne obstaja noben vulnerability (ker ga nihce ne uporablja).

Matthai je izjavil:

Sudo ima Linux že ohoho časa

Windowsi pred W2k ntrights, od w2k naprej runas.

Matthai je izjavil:

UAC Windows okolja poznajo šele zadnjih nekaj let, pa še tako nerodno je izveden, da ga večina uporabnikov hitro izklopi.


Enako velja za linux. Koncept je tečen.


Matthai je izjavil:

rwx/user-group-other koncept dostopa do datotek je v Winsih v primerjavi z Linux okoljem šala. Da o kakšenm bolj resnem ACLju ne govorimo. Šifriran /home imenik je v Windows okolju večinoma tudi sci-fi... (no, malo pretiravam).


Linux ima zadevo narejeno (in to precej kasneje od NTjev) po opuščenem posix 1 draftu...
WNT imajo by design vdelane ACL, od fs, registrya do kernel objektov. Ce se s čim ne bi
hvalil na linuxu potem je to ravno ACL. Enkripcija na nivoju file sistema je notri od w2k.

Matthai je izjavil:

Da ne govorimo o multikulturnosti, kernel patchih, itd.


Multikulturnost... unicode kernel, modularen kernel.. res se hecaš...

Matthai je izjavil:

V glavnem, razlike so kar velike.

So ja samo ne linuxu v prid.

Matthai je izjavil:


Linux pa se zapira v neko varnostno samozadostnost, kar mu seveda škodi.


Ne, linuxovi uporabniki ga zapirajo v neko elitisticno pakiranje, ki z realnostjo
nima dosti veze. To mu daleč najbolj škodi, od tu tudi upad uporabe.

Matthai je izjavil:

Vseeno - za povprečnega uporabnika je v realnem svetu trenutno veliko bolj varno klikat po vsem živem v Linuxu kot v Winsih. To se verjetno vsi strinjamo.


Za povprecnega uporabnika je še bolj varno, da namesto računalnika raje vzamejo
žepni računalnik. Skrajno varno. Vprašanje pa je kaj bi rad počel. Slab argument.

klinker je izjavil:

Sej ni fora v virusih. Virusi so za vsak sistem...problem je ker je vecina sranja (spyware, ipd) spisanega za winse in ga, ce klikas na vsako reklamo, golo pickico, "free robo", fases kar dosti in pol so seveda problemi. Linux in OSX se vsaj meni zdijo precej bolj odporni na take "smeti".


Seveda, kdo se bo pa zezal z malwarom za cisto drug OS za to da bo pokril 1% uporabnikov.
Če ga spišeš za windowse si pokril 90%. Price/performance kalkulacija.
Ce ti je to argument potem uporabi raje Oberon %28operating system%29 @ Wikipedia
Prepričan sem da zanj ne bo šel nihče malwara pisat.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Grumf ()

MrStein ::

Matthai je izjavil:

Zato ker ima Linux malo drugačen koncept uporabniških pravic ter ker je virusov za Linux bistveno manj.

To je bilo "namignjeno" komaj pred nekaj tedni v komentarjih druge novice.
Rezultat isti kot tule. Ni potrebe po ponavljanju.

Virusov je res manj.
Zakaj bi pisal virus za Linux, če pa ima tipičen Windows botnet več uporabnikov kot Linux nasploh?
Viri:
- http://slo-tech.com/novice/t405082 (v labem letu prodali 90 milionov Win7 in s tem dosegli 8% market share, torej je celi market okoli milijarde)
- http://news.techworld.com/security/3214... botnet Zeus 2 preko 10 milijonov "instalacij"

Matthai je izjavil:

Šifriran /home imenik je v Windows okolju večinoma tudi sci-fi... (no, malo pretiravam).

En klik na opcijo "Encrypt folders and files".

A zdaj se to imenuje "malo pretiravanje" ? Zanimivo. What's next?
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()

Ales ::

Po tvojem naj bi torej vse distribucije GNU/linux-a imele precej manj kot 10 MIO uporabnikov? You wish...

Fedora je presegla 30 MIO uporabnikov, Ubuntu pravi 12 MIO (že malo star podatek), za Debian nisem našel točnih podatkov, ampak kak miljon jih menda je. Za CentOS, Red Hat, Slack, itd. nisem niti gledal.

Viri:
Fedora Statistics
Blog o fedorini statistiki
Ubuntu Users

A namestitev Debiana v celotnem brazilskem javnem šolstvu šteje pod število uporabnikov? Če se prav spomnim, so omenjali številko nekaj čez 50 MIO. Kaj pa 1,5 MIO Classmate netbookov z naloženim Mandriva linuxom, prav tako v brazilskem javnem šolstvu?

Lepo bi bilo, če bi se končno zmenili in naredili "popis prebivalstva" med desktopi, z neko primerljivo metodologijo. Ampak kaj bi potem vsi troli na forumih počeli :P
http://www.modronebo.net
Domene, gostovanje, strežniki, design

WizmoTo ::

A je kje kakšen link iz katerega je vzet spodnji odstavek o deležih mobilnih OS ? Ker je res neroden. Android JE (oskubljen) Linux (standardnega GNU/Linuxa sploh ne dobiš na smart telefonih, razen če si ga sam naflashaš??), Java ME pa ni ravno OS, tako da zelo čudno zgleda vse skupaj :)

Grumf ::

Ales je izjavil:

Po tvojem naj bi torej vse distribucije GNU/linux-a imele precej manj kot 10 MIO uporabnikov? You wish...

Fedora je presegla 30 MIO uporabnikov, Ubuntu pravi 12 MIO (že malo star podatek), za Debian nisem našel točnih podatkov, ampak kak miljon jih menda je. Za CentOS, Red Hat, Slack, itd. nisem niti gledal.

A namestitev Debiana v celotnem brazilskem javnem šolstvu šteje pod število uporabnikov? Če se prav spomnim, so omenjali številko nekaj čez 50 MIO. Kaj pa 1,5 MIO Classmate netbookov z naloženim Mandriva linuxom, prav tako v brazilskem javnem šolstvu?


Prav prav, sem tudi jaz kupil Dellov laptop z nalozenim Ubuntujem pa ga niti zbootal nisem,
je takoj dol letel. Kupil sem ga samo ker je pol cenejsi od vsega primerljivega - verjetno je
bil z razlogom na razprodaji :))

Sicer pa se ni za sekirat, z linuxom na deskotpih je po mojem konec, ce bo google kaj naredil
z njimi kot nekdo ki bo "razhajkano kaoticno bando" prisilil, da bo naredila red v svoji kodi
ima morda se kaksno sanso da ostane pri svojih nekaj procentih, sicer pa ga bom z veseljem
uporabljal na embeded devicih, za server pa obstaja tudi kaksen se nezapacan unix.

Sicer se pa se s tabo strinjam o "best tool for the job". Fora je samo v tem, da linuxasi ze
10 let prodajajo polomljeno kladivo kot THE TOOL for ANY JOB. In sem postal malo alergicen na
to propagando.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Grumf ()

Ales ::

Verjetno bo linux na desktopu še nekaj časa ostal na približno istem odstotku uporabnikov, kot je do sedaj. Po kakih dveh letih bi bilo treba spet malo pogledat, kam se premikajo stvari.

Jaz kakih velikih potresov na tem področju ne vidim, vidim pa nadaljevanje trendov in velik vpliv Androida in nasploh vpliv zdajšnjih generacij "pametnih" telefonov na celotno industrijo in na uporabnike.

Enkrat v ne tako daljnji prihodnosti bo čisto povprečen Janez Novak šel domov iz službe...
- med vožnjo bo v avtu na vgrajenem Android komunikatorju spremljal live stanje na cestah (promet, vreme, novice...)
- doma bo vzel v roke Android tablet in pred kosilom prebral časopis, gledal poročila in se pogovarjal s prijatelji
- po kosilu bo šel v dnevno in prižgal Android HDTV ter gledal TV na zahtevo streaman preko linux set topa in linux routerja
- vmes bo na Android telefonu pogledal, če ga je kdo klical.

Med tem bo njegov mulo v sobi igral igre... Če bo imel desktop bo to recimo Windows 7. V tem trenutku bo razmerje domačih naprav torej 6:1 v korist linuxa. Če bo imel nadobudnež kako PSP/telefon varianto zna bit razmerje kar 7:0.

Pa nismo niti prišli do "pametnih" hišnih naprav. Rolete/senčila, gretje, klima, ...

Kar precej Janezov približno to počne že danes, ampak da res vse to pride do večine Janezov Novakov, bo še malo trajalo.

Damn. Zgleda, da se bom moral navadit na Android. Zdaj običajno vržem uč naprave, kjer lahko zadevo vržem dol in namestim poln linux...

Seveda je možno, da Androidov tržni delež le ne bo tako velik. Verjetno se bodo za home entartainment oblikovali trije enakovredni tabori, Android/iOS/Win... ali pa samo prva dva, z dodatnimi posameznimi nišami (RIM, Samsung, itd.). We shall see.

In po moje bo to imelo velik vpliv na desktop OS. Kolikor bo clear cut dekstope v današnji obliki sploh še najti naokrog.
http://www.modronebo.net
Domene, gostovanje, strežniki, design

techfreak :) ::

Malo dvomim v Android HDTV. Drugače pa večina ljudi tako ne ve, da je Android v bistvu Linux.

Mavrik ::

Pa tudi niti približno ni pomembno, saj se zaradi drugačnega userspaca uporabnika to ne tiče. Lahko bi bil NT kernel pa bi vse delovalo isto pa bi bilo prav tako pomembno.

Čas bo že da se neha govoriti o "Linuxu" ampak o posameznih pakiranjih le-tega - enako kot se recimo pri Windows ali pa še kje.
The truth is rarely pure and never simple.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mavrik ()

techfreak :) ::

Seveda se uporabnika tiče, saj bo le tako vedel, kaj vse lahko namesti na napravo ter koliko in katere knjižnice bo moral sam prevajati.

Mavrik ::

techfreak :) je izjavil:

Seveda se uporabnika tiče, saj bo le tako vedel, kaj vse lahko namesti na napravo ter koliko in katere knjižnice bo moral sam prevajati.


In namesti lahko stvari za Android ter prevaja knjižnice za Android. Kar je čist dovolj. Navsezadnje na Android napravah Linux software z drugih platform ne deluje brez ustreznih prilagoditev in ponovnega prevajanja - kjer pa je spet sam "Linux" del dokaj irelevanten. Zato je cela "Linux" debata brezpredmetna, saj je edina pomembna informacija to, da teče gor Android.
The truth is rarely pure and never simple.

Grumf ::

Android obravnavam ločeno ker se je z njim zgodilo rešitev večnega problema linux
distribucij. Namesto, da je distribucija frankenštajn, zlimana in sklanfana skupaj
iz 1000 različnih delčkov, ki koeksistirajo samo po samem čudežu, je en proizvajalec
vzel zadevo v svoje roke in spisal osnovno ogrodje SAM in sicer tako, da kar se le
da dobro funkcionira skupaj. Če bi se nekdo tega lotil za linux bi lahko tudi na
workstation svetu prisel daleč ampak se zadrgnjenim samozagledanim mazohističnim
*gurujem* linuxa ne da dotupit, da je tipična linux distribucija čisto preveč kaotična
za uporabo in v naslednji verziji lahko še tisto kar si o njej ugotovil vržeš stran
ker so vso zadevo preobrnili na glavo, kaosa pa še vedno niso rešili. Pa da ne bo
pomote, oni vidijo to kot prednost linuxa.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Grumf ()

techfreak :) ::

Možnost izbire je prednost. Vsak si izbere tisto, kar mu najbolj koristi. Na Linuxu ponavadi ni vse skupaj zlimano in sklanfano kot si ti predstavljaš, ampak ponavadi vse skupaj deluje brez težav in brez čudežev.

Ales ::

Sam se sicer v razne LED in plazma TV-je nisem poglabljal, vendar glede na vse, kar zmorejo, me ne bi prav nič čudilo, če bi njihovi firmware-ji že zdaj vsebovali linux. Bo moral kdo drug povedat.

Za bližnjo prihodnost pa: Samsung in RCA Android TV.

Google TV, če zaživi, bo sigurno na Android platformi, Apple TV pa kolikor vem, uporablja kar iOS, ne? Naslednji korak bo verjetno vgradnja v sam TV... ali pa ne, we shall see.

Če se bo Android na samih TV-jih prijel si ne upam napovedat, bi si pa sam rade volje imel TV, na katerega lahko počim Fedoro.

Sam ne bi preveč ločeval med distribucijami GNU/linuxa, ne vidim potrebe po tem. Med sabo so razmeroma kompatibilne, nič ti ne brani, da jih zmiksaš, vzameš en program, kos kode, karkoli pač želiš. Pa če potem to poganjaš na telefonu, tabletu, TV-ju, v avtu, na laptopu ali desktopu, bo vse manj pomembno.

Se strinjam, da prihaja čas, ko je za uporabniško izkušnjo vse bolj vseeno, kateri OS dejansko uporabljaš. Ampak še vedno ostaja dejstvo, da je Android linux. Z veseljem bom to povedal vsakemu, ki tega ne ve, pa ga bo zanimalo... Še najbolj pa me veseli, da se je open source prebil v množični mainstream.
http://www.modronebo.net
Domene, gostovanje, strežniki, design

Grumf ::

techfreak :) je izjavil:

Možnost izbire je prednost. Vsak si izbere tisto, kar mu najbolj koristi. Na Linuxu ponavadi ni vse skupaj zlimano in sklanfano kot si ti predstavljaš, ampak ponavadi vse skupaj deluje brez težav in brez čudežev.


... dokler se ne lotiš nekaj spremeniti. Potem začne selotejp pokati, pokažejo se skrivljeni in zarustani
žeblji, ki so v naslednjem minor releasu nekje čisto drugje in tvoj workaround za problem iz prejšnje
verzije ne deluje več.

Ales je izjavil:

Še najbolj pa me veseli, da se je open source prebil v množični mainstream.


Oh saj tam je že dolgo. Poglej si npr. tcp stacke, od windowsov do linuxa in naprej uporabljajo berklyevega,
apač, ma tega je veliko. Čeprav večinoma ni pod GPL licencami, ki pribljižno toliko zavira razvoj kot softwarski
patenti ma ne bi o tem.

Kot si rekel, best tool for a job. Za embeded je trenutno to linux (ceprav bi si bolj zelel bsdja, sploh na
network nivoju, routercki itd), za workstation pa windows. Jebat ga, ne more biti vsak za vse.

(ni mi sicer jasno kam tukaj spada solaris ma dobro...)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Grumf ()

Grumf ::

Ales je izjavil:

Če se bo Android na samih TV-jih prijel si ne upam napovedat, bi si pa sam rade volje imel TV, na katerega lahko počim Fedoro.


No recimo, TVja z googlovim softwarjem ne bi nikoli kupil, kakor tudi ne bom Androida
( na workstationu še lahko za silo krotim njihovo sledenje po netu, TV, GSM... joj ).

Ales ::

Solaris ma svojo tržno nišo, jaz bi rekel da je njegova glavna prednost skalabilnost in ZFS. Vsaj zaenkrat. Torej velike podatkovne farme.

Ampak meni se res zdi, da ti linuxa ne poznaš. Tvoj post zgoraj, IMHO, nima veze z realnostjo. Red Hat Enterprise Linux ni prav nič zliman in sklanfan skupaj in med verzijami prav ničesar ne preobrača na glavo. Enako velja še za marsikatero drugo distribucijo. Pravzaprav ne poznam nobene distribucije, ki bi karkoli preobračala na glavo ali bila sklanfana skupaj.

Ne vem odkod tebi predstava, da linux distribucije ustvarjajo neki mazohistični guruji, ampak za večino njih stoji med ostalim tudi resen kapital. IBM in Intel, npr.. Že sam Red Hat ima tržno kapitalizacijo okoli 9 miljard $.

Drugače pa meni Google tudi ne potegne kaj preveč. Mam preveč rad svojo zasebnost.
http://www.modronebo.net
Domene, gostovanje, strežniki, design

Grumf ::

Ales je izjavil:

Solaris ma svojo tržno nišo, jaz bi rekel da je njegova glavna prednost skalabilnost in ZFS. Vsaj zaenkrat. Torej velike podatkovne farme.


Ne več, žal še ne tako v mainstreamu, ampak prav, sliši se logično.

Ales je izjavil:

Pravzaprav ne poznam nobene distribucije, ki bi karkoli preobračala na glavo ali bila sklanfana skupaj.


Se zgodi.

Ales je izjavil:

Ne vem odkod tebi predstava, da linux distribucije ustvarjajo neki mazohistični guruji, ampak za večino njih stoji med ostalim tudi resen kapital. IBM in Intel, npr.. Že sam Red Hat ima tržno kapitalizacijo okoli 9 miljard $.


In kapital je merilo. Prav. Hype pač.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Grumf ()

Matthai ::

Mavrik je izjavil:

rwx/user-group-other koncept dostopa do datotek je v Winsih v primerjavi z Linux okoljem šala. Da o kakšenm bolj resnem ACLju ne govorimo.


To pa boš malo razložo - šala v kakšni obliki?

Običajni Windows uporabniki lahko pišejo kamorkoli na disk, razen v Program Files ali WINDOWS mapo. Linux uporabnik ima po defaultu pisalni dostop le do svoje /home mape. Encrypted filesystem pa učinkovito prepreči dostop do home direktorija userja celo administratorju.

Mavrik je izjavil:

Sudo ima Linux že ohoho časa, UAC Windows okolja poznajo šele zadnjih nekaj let, pa še tako nerodno je izveden, da ga večina uporabnikov hitro izklopi.


Kakšna pa je razlika v izvedbi?

Predvsem ne spreglejmo kdo je prvi uvedel ta koncept in kdaj.
Glede UAC. V bistvu te UAC vpraša ali npr. dovoliš namestitev ali ne in ti oz. uporabnik, ki sedi za mašino (lahko zlonameren) samo klikne YES in je stvar potrjena. Pri sudo pa je treba vpisati geslo - ki ga pa ve samo lastnik, oz. se mora napadalec potruditi, da ga izve.
Sicer pa se splača prebrati tudi tole:
http://www.istartedsomething.com/200906...

Sicer je pa treba vprašati Windows uporabnnike zakaj so UAC na veliko izklapljali - Linux uporabniki pa sudota ne.

Mavrik je izjavil:

V glavnem, razlike so kar velike.

V tvojem sporočilu ni napisane nobene velike razlike, kaj šele razlage zakaj bi naj bila razlika. A boš malo bolj nam razložo?

Ajde, vzamem nazaj,da so razlike zelo velike. So pa. Opazne.

Grumf je izjavil:

Je tudi uporabnikov vec, grem skoraj stavit, da za qnx ne obstaja noben vulnerability (ker ga nihce ne uporablja).

Število ranljivosti in število uporabnikov nista v nikakršni zvezi.

Grumf je izjavil:

Matthai je izjavil:

Sudo ima Linux že ohoho časa

Windowsi pred W2k ntrights, od w2k naprej runas.

Run as je nekaj drugega kot sudo. Mimogrede - to ima tudi Linux, recimo Ubuntu ima celo plugin za Nautilus...

Grumf je izjavil:

Matthai je izjavil:

UAC Windows okolja poznajo šele zadnjih nekaj let, pa še tako nerodno je izveden, da ga večina uporabnikov hitro izklopi.


Enako velja za linux. Koncept je tečen.

Niti ne. Na Linuxu tega nihče ne izklaplja.

Grumf je izjavil:

WNT imajo by design vdelane ACL, od fs, registrya do kernel objektov. Ce se s čim ne bi
hvalil na linuxu potem je to ravno ACL. Enkripcija na nivoju file sistema je notri od w2k.

To je res, hudič je pa v podrobnostih. Usabilityu celotne zadeve.

Grumf je izjavil:

Matthai je izjavil:

V glavnem, razlike so kar velike.

So ja samo ne linuxu v prid.

Ne bo držalo povsem. Dejstvo je, da Microsoft v zadnjih letih dela res velike korake na področju varnosti. A se pri tem marsikje zgleduje po Linuxu, to je dejstvo.

Grumf je izjavil:

Ne, linuxovi uporabniki ga zapirajo v neko elitisticno pakiranje, ki z realnostjo
nima dosti veze. To mu daleč najbolj škodi, od tu tudi upad uporabe.

Glede elitizma se strinjam. Glede upada uporabe si pa ustrelil mimo. Uporaba kvečjemu narašča, predvsem pa je uporaba povezana z drugimi dejavniki, zlasti z monopolom.

Grumf je izjavil:

Za povprecnega uporabnika je še bolj varno, da namesto računalnika raje vzamejo
žepni računalnik. Skrajno varno. Vprašanje pa je kaj bi rad počel. Slab argument.

Nisem rekel kaj je SKRAJNO varno, pač pa kaj je bolj varno. Seveda, odvisno kaj bi rad počel. A za večino opravil povprečnih uporabnikov (kar je seveda Facebook, Youtube, ogled kakšnega filka, pa morda še GMail) je vseeno jateri OS uporabijo. Le da bodo pri enem bistveno bolj izpostavljeni virusom kot pri drugem.

Grumf je izjavil:

Seveda, kdo se bo pa zezal z malwarom za cisto drug OS za to da bo pokril 1% uporabnikov.
Če ga spišeš za windowse si pokril 90%. Price/performance kalkulacija.

Exzactly. Si pa samo potrdil to, kar pravim - izpostavljenost malwaru je trenutno z Linuxom bistveno manjša. Ja, ker se piscem malwara ne splača pisati virusov. Ampak trenutno je izpostavljenost malwaru je trenutno z Linuxom bistveno manjša.

Morda se bo to kdaj spremenilo - ampak sedaj je bolj varno uporabljat Linux. No, vsaj v eni stvari se strinjava. 8-)
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Poldi112 ::

Grumf je izjavil:


Oh saj tam je že dolgo. Poglej si npr. tcp stacke, od windowsov do linuxa in naprej uporabljajo berklyevega,
apač, ma tega je veliko. Čeprav večinoma ni pod GPL licencami, ki pribljižno toliko zavira razvoj kot softwarski
patenti ma ne bi o tem.


Kako prosim? Vsi uporabljajo berkley tcp stack? Kje si pa to pobral?
-------------------------------------------------
Nočem foto avatarja. Hočem risan avatar.
-------------------------------------------------

darkolord ::

Glede UAC. V bistvu te UAC vpraša ali npr. dovoliš namestitev ali ne in ti oz. uporabnik, ki sedi za mašino (lahko zlonameren) samo klikne YES in je stvar potrjena. Pri sudo pa je treba vpisati geslo - ki ga pa ve samo lastnik, oz. se mora napadalec potruditi, da ga izve.
Malo mešaš stvari.

Če sem v Win prijavljen kot normalen uporabnik ("Standard User"), bom moral pred zagonom aplikacije, ki potrebuje administratorske pravice, tudi vpisati administratorsko geslo.

Če pa sem že prijavljen kot administratorski uporabnik (think "root") z najvišjimi pravicami, se mi bo pojavil UAC prompt pred določenimi posegi v sistem ("Protected Administrator").

Run as je nekaj drugega kot sudo.
Kaj pa je drugega?
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Zgodovina sprememb…

Grumf ::

Poldi112 je izjavil:

Kako prosim? Vsi uporabljajo berkley tcp stack? Kje si pa to pobral?


Opa moja napaka, sem pred leti čital in očitno malo površno, pa še outdated je, saj ga tudi windowsi
ne uporabljajo več.

Grumf ::

Grumf je izjavil:

Poldi112 je izjavil:

Kako prosim? Vsi uporabljajo berkley tcp stack? Kje si pa to pobral?


Opa moja napaka, sem pred leti čital in očitno malo površno, pa še outdated je, saj ga tudi windowsi
ne uporabljajo več.


Matthai je izjavil:

Običajni Windows uporabniki lahko pišejo kamorkoli na disk, razen v Program Files ali WINDOWS mapo. Linux uporabnik ima po defaultu pisalni dostop le do svoje /home mape. Encrypted filesystem pa učinkovito prepreči dostop do home direktorija userja celo administratorju.


Daj probaj si naloziti kaksne NTje in tako malo za hec poglej kako se obnašajo če si
navaden user. Rekel bi, da tega se nikoli nisi probal. Veselo primerjas linux z windows 95.

Matthai je izjavil:

Število ranljivosti in število uporabnikov nista v nikakršni zvezi.


Število ranljivosti, ne. Število najdenih ranljivosti pa. Kdo bo šel iskati luknje v sistemu, ki
ga nihče ne uporablja. Avtor mogoce.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Grumf ()

Grumf ::

Matthai je izjavil:

Run as je nekaj drugega kot sudo. Mimogrede - to ima tudi Linux, recimo Ubuntu ima celo plugin za Nautilus...

Ja sudo deluje drugace, dosezes pa enako.

Grumf je izjavil:

Niti ne. Na Linuxu tega nihče ne izklaplja.


Ker je vsiljen, nimas alternative. Spet gledaš iz stališča w95, kjer lahko navaden uporabnik
naredi vse. Če ni administrator ne izklaplja UACja.

Grumf je izjavil:

To je res, hudič je pa v podrobnostih. Usabilityu celotne zadeve.


Ja usability ACLjev je vedno problem, me je zadnjic ravno na unixu razjezilo vse skupaj in
sem študiral kako bi naredil GUI, ki bi bil smiselen, tudi za windowse. Ma na koncu koncev
prides do istih problemov. No ampak NTFS permissioni so enostavni za uporabo. O usabilityu
ostalega, npr. ACLjev na kernel objektih pa ne moreva ker linux tega nima. :D

techfreak :) ::

Grumf je izjavil:

Kot si rekel, best tool for a job. Za embeded je trenutno to linux (ceprav bi si bolj zelel bsdja, sploh na
network nivoju, routercki itd), za workstation pa windows. Jebat ga, ne more biti vsak za vse.

Odvisno kaj delaš. Npr. če programiraš za določen sistem si nažalost priklenjen na njega in moraš razvijati na njem. Če pa delaš nekaj, kar teče na različnih OSih (npr. razvoj spletnih strani/aplikacij) pa lahko ponavadi uporabljaš kar želiš.

Linux je še kako primeren za workstation. Razlika je samo v tem, v kateri stroki se nahajaš in kaj delaš.

Grumf ::

Hmm... spet isto dolgočasno prepucavanje. No če potegnemo črto:
linux ima max 3% userjev in od to upada. :)) Se pa teme ne bom
več udeleževal.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Grumf ()

techfreak :) ::

Od kdaj pa % uporabnikov pomeni kvaliteto izdelka? Npr. Opera je tudi kvaliteten brskalnik, pa ga uporablja samo nekje 2-3% uporabnikov.

Mavrik ::

techfreak :) je izjavil:

Od kdaj pa % uporabnikov pomeni kvaliteto izdelka? Npr. Opera je tudi kvaliteten brskalnik, pa ga uporablja samo nekje 2-3% uporabnikov.


To je res. Je pa dejstvo, da je s popularnostjo platforme korelirano število in kvaliteta aplikacij - na popularnejših platformah imaš praktično vedno več izbire med tem kaj uporabljaš in aplikacije so zaradi več usmerjenih ur razvoja kvalitetnejše z boljšim in konsistentnejšim UXom. To velja tako na mobilnih kot namiznih platformah.
The truth is rarely pure and never simple.

Ales ::

linux ima max 3% userjev in od to upada.
You wish...

Mimogrede, če že dolgo nisi videl kake linux distribucije od blizu (tako mi zveni), si zdownloadaj kak live cd, Fedoro ali Ubuntu, in malo poklikaj naokoli...
http://www.modronebo.net
Domene, gostovanje, strežniki, design

nekikr ::

V bistvu si vsi želimo, da bi bilo uporabnikov ne samo 3% ali tvojih fiktivnih 8%, ampak nekje 50%. Potem bi sigurno imeli večjo konkurenco, nižje cene, večjo izbiro aplikacij itd. Na žalost vseh pa Linux ne pride čez 2% (ali 3, kadar gre za mersko napako).

sammy73 ::

Mavrik je izjavil:

na popularnejših platformah imaš praktično vedno več izbire med tem kaj uporabljaš in aplikacije so zaradi več usmerjenih ur razvoja kvalitetnejše z boljšim in konsistentnejšim UXom. To velja tako na mobilnih kot namiznih platformah.


Deloma imaš prav, vendar obstajajo tudi primeri, ko so aplikacije zaradi preveč ur razvoja postale popolnoma nekonsistentne in nabutane s vso brezvezno šaro.

Grumf je izjavil:

... dokler se ne lotiš nekaj spremeniti. Potem začne selotejp pokati, pokažejo se skrivljeni in zarustani
žeblji, ki so v naslednjem minor releasu nekje čisto drugje in tvoj workaround za problem iz prejšnje
verzije ne deluje več.


Mogoče res ne bi bilo slabo, če bi si kakšno distribucijo dejansko pogledal.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: sammy73 ()

sammy73 ::

nekikr je izjavil:

V bistvu si vsi želimo, da bi bilo uporabnikov ne samo 3% ali tvojih fiktivnih 8%, ampak nekje 50%. Potem bi sigurno imeli večjo konkurenco, nižje cene, večjo izbiro aplikacij itd. Na žalost vseh pa Linux ne pride čez 2% (ali 3, kadar gre za mersko napako).


Konkurenca je vedno dobra, ni pa v interesu monopolistov, ki zato kupce načrtno priklepajo nase, kar je tudi glavni razlog za nizke tržne deleže ne-MS izdelkov na nekaterih področjih. Saj so brskalniki lep primer. Tam ni bilo mogoče izvajati takega pritiska z zaklepanjem in Firefoxu je uspelo zlomiti monopol. Sicer bi še sedaj vsi uporabljali IE6 za surfanje po primitivnih straneh.

Teserakt ::

Grumf je izjavil:

...Namesto, da je distribucija frankenštajn, zlimana in sklanfana skupaj
iz 1000 različnih delčkov, ki koeksistirajo samo po samem čudežu ...linux bi lahko tudi na
workstation svetu prisel daleč ampak se zadrgnjenim samozagledanim mazohističnim
*gurujem* linuxa ne da dotupit, da je tipična linux distribucija čisto preveč kaotična
za uporabo in v naslednji verziji lahko še tisto kar si o njej ugotovil vržeš stran
ker so vso zadevo preobrnili na glavo, kaosa pa še vedno niso rešili. Pa da ne bo
pomote, oni vidijo to kot prednost linuxa.


Glede na to, da že dolgo na več kot 60% strežnikih in na več kot 90% super računalnikih tečejo Linux distribucije, je očitno da večinoma niso zlimane in sklanfane skupaj in ni res da delajo samo po čudežu.

MrStein ::

Ales je izjavil:

Sam se sicer v razne LED in plazma TV-je nisem poglabljal, vendar glede na vse, kar zmorejo, me ne bi prav nič čudilo, če bi njihovi firmware-ji že zdaj vsebovali linux. Bo moral kdo drug povedat.

Itak da. Recimo Sony Bravia.
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

MrStein ::

Ales je izjavil:

Pravzaprav ne poznam nobene distribucije, ki bi karkoli preobračala na glavo ali bila sklanfana skupaj.

Ubuntu.
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()

MrStein ::

Ales je izjavil:

Po tvojem naj bi torej vse distribucije GNU/linux-a imele precej manj kot 10 MIO uporabnikov? You wish...

...

Lepo bi bilo, če bi se končno zmenili in naredili "popis prebivalstva" med desktopi, z neko primerljivo metodologijo. Ampak kaj bi potem vsi troli na forumih počeli :P

Če imaš številke, na plano z njimi. Mene nič ne bolijo.
(jaz sem izpeljal iz "1 milijarda * 1%")
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

Mavrik ::

Glede na to, da že dolgo na več kot 60% strežnikih in na več kot 90% super računalnikih tečejo Linux distribucije, je očitno da večinoma niso zlimane in sklanfane skupaj in ni res da delajo samo po čudežu.


Ne strežniki niti superračunalniki ne poganjajo aplikacij, ki bi jih uporabljali domači uporabniki in je stična točka kvečjemu samo in le kernel. Tvoja izjava je enako butasta, kot da bi trdil da zaradi OpenOffica na desktopu lahko uporabljaš kvaliteni Office suite na Androidu.
The truth is rarely pure and never simple.

techfreak :) ::

Strežniški programi se uporabljajo tudi doma, npr. Apache in MySql sta ena izmed pogostejših. Poleg tega pa strežniški programi ponavadi uporabljajo iste knjižnice kot programi za domače uporabnike.

In kaj odloča, da je neka distribucija strežniška in ni namenjena za domače uporabnike? Ker ponavadi niti ni veliko razlik med workstationom in strežnikom, razen v tem, da ima workstation desktop environment.

MrStein ::

Točno tak.
In torej vseh onih 60% strežnikov, ki nima te komponente, nekak potem niso "enake" domačim instalacijam.
Desktop komponenta je namreč tisto, kar laufa in gledaš ves čas uporabe.
In ravno ta komponenta je "naklamfana". Saj apache je apache. Instaliraš paket in to to je to.
Desktop pa je sestavljen iz malega milijona komponent.
Tu tiči zajec.
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()

techfreak :) ::

Tudi DE ponavadi deluje brez težav. Če pa "zašteka" pa lahko še vseeno greš v konzolo.

sammy73 ::

MrStein je izjavil:

Desktop pa je sestavljen iz malega milijona komponent.


Točno tako. Moj desktop je samo na enem monitorju sestavljen iz 2073600 komponent.

Mipe ::

techfreak :) je izjavil:

Od kdaj pa % uporabnikov pomeni kvaliteto izdelka? Npr. Opera je tudi kvaliteten brskalnik, pa ga uporablja samo nekje 2-3% uporabnikov.


Kvaliteten brskalnik? Od kdaj pa? Recimo, da imam en CMS, v katerem je nemogoče delati z Opero, IE/FF/Chrome pa delajo čist fajn. Gre za CMS, ki ima context menu ob desnem kliku, v Operi pa prikaže samo Operinega. To je samo en primer!

Veliko mojih problemov, povezanih z vzdrževanjem spletnih strani oz. CMS-jev, je zaradi nekompatibilnih brskalnikov. Stranki izdelam spletno stran, potem pa joka, da ne dela... in ugotovim, da uporablja Opero, IE6 ali kaj takega.

Potem seveda predlagam, da naj raje uporablja FF ali Chrome, ter na ta način pomagam zmanjševati odstotek Opere. To NI kvaliteten brskalnik, če moram posebej zanj implementirati popravke na spletni strani!

/rant

kitaj ::

MrStein je izjavil:

Ales je izjavil:

Pravzaprav ne poznam nobene distribucije, ki bi karkoli preobračala na glavo ali bila sklanfana skupaj.

Ubuntu.

Kaj pa Ubuntu LTS?

techfreak :) ::

Opera je že kar nekaj časa kvaliteten brskalnik in ne zaostaja veliko za ostalimi po standardih. Če dela v FF/Safari/Chrome, potem mora v 99,9% tudi v Operi. Će imaš probleme potem je verjetno težava v HTML/CSS kodi in ne v brskalniku.

IE je seveda izjema in velikokrat se zgodi, da programerji namenjajo premalo časa tudi njegovim novejšim verzijam (IE7/8).

Sploh pa pri računalništvu ne moreš enkrat narediti in potem vse skupaj pustiti, ampak redno popravljati/dodajati stvari, da deluje na novejših brskalnik/OSih.

Zgodovina sprememb…

Mipe ::

Potem sem pač imel smolo, da sem naletel na tisti 0,1%.

dux ::

IMO je ena od večjih težav Linuxa še vedno strojna podpora (čeprav bistveno manj kot nekaj let nazaj).

Grafične kartice iz serije 6000 so izšle oktobra (res je, da je bil takoj po izidu na voljo Catalyst gonilnik - ogromen napredek glede na stanje pred 3 leti), prvi odprtokodni gonilniki so na voljo danes, vendar pa bodo za običajne uporabnike (tiste, ki uporabljajo distribucije kot sta Fedora in Ubuntu) najverjetneje na voljo šele oktobra 2011, torej celo leto po izidu grafične kartice.

Za ATI-jeve grafične kartice še vedno ni dostojnega pospeševanja videa, odprtokodni ATI-jevi gonilniki so za ~5x počasnejši od Catalysta, ni še podpore za OpenGL 3 in 4 (tudi za 2 še ni dokončana), itd.

Sem bo treba IMO vložiti veliko več razvijalskega časa /denarja.

Je pa izkušnja v Linuxu za moj okus primerljiva, če ne celo boljša kot v Win, če imaš pravo strojno opremo.
Upanje je v nasih odlocitvah

nekikr ::

@techfreak :) : Opero uporabljam tudi sam na domačem računalniku in lahko rečem, da je tale procent bistveno nižji kot si napisal. Ne tako malokrat se zgodi, da ne odpre strani, je kaj narobe s certifikati itd. ko pa odprem z IE pa dela brez problema. Na službenem računalu s Chrome tudi odpre normalno. Opera je en zelo "neat" brskalnik z nekaj precej posrečenimi funkcijami, ima pa kar nekaj problemov s kompatibilnostjo.

techfreak :) ::

Osebno sem imel še največ problemov z IEjem (kompatibilnost spletnih strani) in sem zaradi tega prešel na Chrome.

Ales ::

MrStein je izjavil:

Ales je izjavil:

Po tvojem naj bi torej vse distribucije GNU/linux-a imele precej manj kot 10 MIO uporabnikov? You wish...

...

Lepo bi bilo, če bi se končno zmenili in naredili "popis prebivalstva" med desktopi, z neko primerljivo metodologijo. Ampak kaj bi potem vsi troli na forumih počeli :P

Če imaš številke, na plano z njimi. Mene nič ne bolijo.
(jaz sem izpeljal iz "1 milijarda * 1%")


Ne štekam kaj me sprašuješ? V mojem postu, ki ga citiraš, sem navedel številke.

Samo Fedora in Ubuntu skupaj imata cca. 42 MIO uporabnikov. Brez Debiana, Red Hata, CentOS-a, Archa, itd.

Linke na vire sem tudi navedel. Poglej si del originalnega posta, ki si ga brisal iz citata.
http://www.modronebo.net
Domene, gostovanje, strežniki, design
strani: 1 2 3


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Windows 7 prehitel Visto

Oddelek: Novice / Operacijski sistemi
264400 (3248) BoLhCa
»

Internet Explorer po dolgem času s pridobitkom

Oddelek: Novice / Brskalniki
154747 (3933) MrStein
»

Januar najuspešnejši za Chrome

Oddelek: Novice / Brskalniki
314911 (4114) Bor H
»

Tržni delež IE-ja pada na račun Firefoxa (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Brskalniki
605989 (4429) bluefish
»

Tržni delež Windows nižji (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )

Oddelek: Novice / Operacijski sistemi
36517629 (11723) darkolord

Več podobnih tem