IBM - Kot je znano, pri IBMu že vrsto let razvijajo povezovanje električnih in optičnih komponent za komunikacijo med procesorji. Tokrat so naznanili, da jim je uspelo obe komponenti stlačiti na en sam kos silicija. Nova tehnologija, imenovana "CMOS Integrated Silicon Nanophotonics", bi naj povečala hitrosti prenosa za 10x v primerjavi z obstoječimi tehnologijami, ob manjši porabi. S tem želi IBM doseči hitrosti prenosa, ki bi nosile predpono Exa, kar je 1018 bitov na sekundo. Prednosti so tudi v velikosti, saj en oddajniški kanal s celotnim električnim in optičnim vezjem zavzema le 0.5 mm2. To pomeni, da je mogoče izdelati en čip v velikosti 4x4 mm2, ki lahko oddaja in sprejema več kot 1 Terabit na sekundo. Tudi tukaj se prednosti ne končajo. Takšne čipe je moč izdelovati kar v običajnih CMOS manufakturah, kar omogoča proizvodnjo brez novih specializiranih in predvsem dragih orodij. Kaj lahko pričakujemo od CMOS Integrated Silicon Nanophotonics? V prvi vrsti hitrejše superračunalnike z manjšo porabo. V bolj daljni prihodnosti pa bi se takšna tehnologija lahko znašla tudi v igralnih konzolah, saj bi povečala prenos podatkov med grafično kartico in procesorjem.
To z optiko kot si jo vi predstavljate nima nobene veze. Ni nobenih fibrov v čipu. Valovodi za svetlobo so izdelani s pomočjo mikro strukture samega materiala. Je pa hudičevo pomembno, da je ta brez napak, drugače ne deluje. Bi rekel, da je uporabit baker enostavneje. Sploh pa v količinah, ki bi se porabil v čipih skoraj ne moreš govorit o ceni.
Never trust a computer you can't throw out a window
Kolikor se jaz spomnim, je bil glavni problem, narediti lucko iz silicija. Do zdaj so bili vsi taksni laserji in LED iz raznih GaAs in podobnih hetero struktur.
P.S. Manufaktura je tukaj povsem zgresen izraz! Ameri sicer uporabljajo "manufacture" v smislu "proizvodnja", pri nas pa bi to pomenilo, da delajo cipe z roko :-)
Zalo se afaik ne uporablja na čipu. Baje je kemične nerodno iz nevem akterih vzrokov.Tudi s prehodom na baker so bili tovrstni problemi, zato se tudi ta ne uporablja povsod. Aluminij je zlata klasika, kar se interconnectov tiče.
Tisto, kar si ti pofotkal, so zlate žice, ki se uporabljajo za bonding- povezavo samega diea na nogice čipa v nekaterih ohišjih.
Drugače pa je navaden interconnect problematičen pri nekaterih signalih- recimo mreži, ki distribuira takrni signal v velikih čipih. Kapacitivni in induktivni efekti delajo štalo v preostanku čipa in povzročajo veliek izgube. Recimo pri FPGAjih vpliva na porabo to, kaj ti in kako počneš s to globalno mrežo. Pri takih signalih bi valovodi za svetlobo lahko pomenili veliko. Takrat bi lahko za lokalne signale uporabil klasični interconnect, za zahtevnejše globalne signale pa optičnega.
Zlato reagira z aluminijem pri višjih temperaturah, zato je nerodno za uporabo in se dela povezave z ultrazvokom, kjer problema visoke temperature spoja ni.
Aluminij je dober vendar ni za vse. ADC-ji in podobna visokoobčutljiva elektronska navlaka daje dosti slabše rezultate z aluminijemivi bondi, pa je čip fizično čisto enak.
Kapacitivni efekti samega interconnecta so IMO zanemarljivi in je večja težava sama povezava čip-cin-podlaga. Že zaradi oblike spoja znajo tam biti težave.
Kako bi pa uporabil valovode drugače kot za interno povezavo znotraj čipa pa meni ni jasno. Output takih emitorjev ni velik in že pri samem spoju zgubiš ogromno svetlobe, potem je pa treba to še detektirati.
Sploh pri spojin na platah bi bila to bajno velika težava. Če uporabiš plastiko zadeve ne moreš več lotati. Če pa steklo pa imaš težave s krušljivostjo.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Sicer ne vem kaj je tako težko pogooglat, pa vseeno.
No, se mi je kar zdelo, da v temo brcaš. Mi govorimo o povezavah znotraj CPUja in že dosti časa nazaj so iz aluminija presedlali na baker. Tale slika, ki si jo prilimal je pa popolnoma nekaj drugega.
Mi govorimo o povezavah znotraj CPUja in že dosti časa nazaj so iz aluminija presedlali na baker.
Povezave znotraj CPUja še vedno grejo po siliciju s tanko plastjo oksida kot izolatorja, včasih preko substrata na drug del sicer. Povezave na substrat pa so iz bakra, da. Cenejši kot zlato.
Tale slika, ki si jo prilimal je pa popolnoma nekaj drugega.
Bond iz čipa na substrat.
Še apple ipad pozna ta tech.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Torej električno-optične čipe moč izdelovati kar v običajnih CMOS manufakturah, v takšnih kot se izdeluje bliskovni pomnilnik?
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...