Novice » Operacijski sistemi » Linux je počasnejši od Windows
overlord_tm ::
Ne štekam, kaj misliš pod "binarno optimizacijo kernela".
Ja kdo še pa dandanes ročno prevaja kernel? Jaz ga že dolgo nisem, ker se mi pač ne da ubadati s tem ob vsaki nadgradnji. Se pač tudi kernel da zelo prikrojiti tvojemu hardwareu in s tem profitiraš v primerjavi z generic kernelom, ki je prirejen za maso.
I do :)
Brane2 ::
Prej si rekel, da "je možen problem optimizacija kernela, ki je spet binarna".
Ko te vprašam, kaj s tem misliš, me sprašuješ o tem da kdo pa ročno prevaja kernel ( BTW: jaz recimo ga).
Kaj ima eno z drugim ?
Če je priložen binarni kernel standard, potem to ni nek problem Linuxa ampak standard.
In sploh ne razumem, zakaj je tak problem, tudi če bi hotel imeti "optimiziran kernel":
- imeti že preveden kernel za recimo generični i386, i686, C2D,AMD-K8, AMD-K10 in i7
- prevesti kernel samodejno z danimi opcijami
- zlinkati dane module že prej prevedenega kernela
V kernelu je itak 99% režijskega dela in le malo prostora, kjer bi res rabil hitro, optimizirano kodo.
Očitne izjeme so recimo v RAID-5/6 rutinah in kriptorutinah, mogoče še kje za izračunavanje kakih kontrolnih vsot.
Tam pa je itak že poskrbljeno za optimizacijo glede na CPU.
Ko te vprašam, kaj s tem misliš, me sprašuješ o tem da kdo pa ročno prevaja kernel ( BTW: jaz recimo ga).
Kaj ima eno z drugim ?
Če je priložen binarni kernel standard, potem to ni nek problem Linuxa ampak standard.
In sploh ne razumem, zakaj je tak problem, tudi če bi hotel imeti "optimiziran kernel":
- imeti že preveden kernel za recimo generični i386, i686, C2D,AMD-K8, AMD-K10 in i7
- prevesti kernel samodejno z danimi opcijami
- zlinkati dane module že prej prevedenega kernela
V kernelu je itak 99% režijskega dela in le malo prostora, kjer bi res rabil hitro, optimizirano kodo.
Očitne izjeme so recimo v RAID-5/6 rutinah in kriptorutinah, mogoče še kje za izračunavanje kakih kontrolnih vsot.
Tam pa je itak že poskrbljeno za optimizacijo glede na CPU.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Utk ::
Seveda ni z linux kernelom nič narobe. Problem je v GUI-ju. Enako kot pri windowsih. Zato mi je smešno, ko govorijo o stabilnosti linuxa itd. Saj je, dokler laufaš samo kernel.
Brane2 ::
BTW, že nekaj časa mi roji po glavi možnost eksternega linkanja kernela.
V smislu, da kernel prevedeš ampak ne opraviš zadnje stopnje -linkanja.
Rezultirajoče kose natreseš v /boot/my_kernel_crap in tvoj linker ti ob bootu iz tega sestavi kernel po želji glede na priloženi config fajl. Tako lahko sam izbiraš, kateri driverji bodo v kernelu in kateri se bodo naložili kot moduli in ko dobiš nov minorni update kernela, se prevede samo sprememba in na podlagi nje narejeni novi kosi kode končajo v omenjeni mapi.
Ob bootu pa potem lahko pograbiš stare ali updateane kocke mozaika in tako zbootaš kernel recimo 2.6.28 ali 2.6.28.1
V smislu, da kernel prevedeš ampak ne opraviš zadnje stopnje -linkanja.
Rezultirajoče kose natreseš v /boot/my_kernel_crap in tvoj linker ti ob bootu iz tega sestavi kernel po želji glede na priloženi config fajl. Tako lahko sam izbiraš, kateri driverji bodo v kernelu in kateri se bodo naložili kot moduli in ko dobiš nov minorni update kernela, se prevede samo sprememba in na podlagi nje narejeni novi kosi kode končajo v omenjeni mapi.
Ob bootu pa potem lahko pograbiš stare ali updateane kocke mozaika in tako zbootaš kernel recimo 2.6.28 ali 2.6.28.1
On the journey of life, I chose the psycho path.
Matevžk ::
Hm, dinamično linkan kernel? Saj kernel moduli so nekaj podobnega, mar ne? Naložijo/upgradeajo se samo potrebni.
Edit: se opravičujem, po premisleku se mislim da strinjam. :) Trenutno se morajo ob menjavi statičnega dela jedra zamenjati tudi vsi moduli. Se mi zdi. :)
Edit: se opravičujem, po premisleku se mislim da strinjam. :) Trenutno se morajo ob menjavi statičnega dela jedra zamenjati tudi vsi moduli. Se mi zdi. :)
lp, Matevžk
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Matevžk ()
Brane2 ::
V bistvu ja. Ampak so ene omejitve. Tvoj modul lahko rezervira pomnilnik na določene načine samo ko je vgrajen v kernel recimo. Tudi določene možnosti ( recimo scheduler ) niso imele možnosti dela iz modula, vsaj do nedavnega.
Poleg tega bi ti tak način odprl nove možnosti. Lahko bi imel ogromno kombinacij brez ogromnega števila kernelov.
Poleg tega bi ti tak način odprl nove možnosti. Lahko bi imel ogromno kombinacij brez ogromnega števila kernelov.
On the journey of life, I chose the psycho path.
MasterBlaster ::
Se strinjam. Kolikor razumem, nekaj podobnega dela tudi M$. Pač naložijo se moduli optimizirani za posamezno platformo.
Samo jaz na te zadeve gledam še s stališča končnega uporabnika. Ta zadeva mora biti popolnoma avtomatska in s tem se ne sme obremenjevati uporabnika. Ne moreš zahtevati od enega Janeza, ki bi rad šel na internet ali pogledal kak film, da bo sedaj vsakih par tednov prevajal novi kernel. Kot sem že omenil, včasih sem kernel prevajal tudi sam, sedaj se mi pa s temi zadevami ne da več ubadati. Raje svoj čas porabim za kaj koristnejšega ali prijetnejšega.
Samo jaz na te zadeve gledam še s stališča končnega uporabnika. Ta zadeva mora biti popolnoma avtomatska in s tem se ne sme obremenjevati uporabnika. Ne moreš zahtevati od enega Janeza, ki bi rad šel na internet ali pogledal kak film, da bo sedaj vsakih par tednov prevajal novi kernel. Kot sem že omenil, včasih sem kernel prevajal tudi sam, sedaj se mi pa s temi zadevami ne da več ubadati. Raje svoj čas porabim za kaj koristnejšega ali prijetnejšega.
Tk je pa pika .
Brane2 ::
Pa saj se ne. Vzemi kak vanilla kernel in enega, optimiziranega za svoj CPU.
Če ne uporabljaš vdelanih kripto rutin in/ali RAID-5/6, razlike nimaš kaj opazit. Preprosto zato, ker je naloga Linuxa biti čim tanjša plast nadzornega SW med uporabnikom in strojem.
Pa tudi če bi tvar prevajal za svoj kernel, bi se danes to moralo dati narediti praktično povsem samodejno.
Kar pa se povprečnega Janeza tiče, ne verjamem da ga kaj dosti sekira hitrost FFa na kakršnemkoli današnjem stroju ali hitrost stroja nasploh. To so bolj moderna prepucavanja.
Mogoče ga sekira M$ združljivost, ker ne more ustrezno obdelati nekih vsebin ali kaj podobnega, a to je dilema za drugo temo...
Če ne uporabljaš vdelanih kripto rutin in/ali RAID-5/6, razlike nimaš kaj opazit. Preprosto zato, ker je naloga Linuxa biti čim tanjša plast nadzornega SW med uporabnikom in strojem.
Pa tudi če bi tvar prevajal za svoj kernel, bi se danes to moralo dati narediti praktično povsem samodejno.
Kar pa se povprečnega Janeza tiče, ne verjamem da ga kaj dosti sekira hitrost FFa na kakršnemkoli današnjem stroju ali hitrost stroja nasploh. To so bolj moderna prepucavanja.
Mogoče ga sekira M$ združljivost, ker ne more ustrezno obdelati nekih vsebin ali kaj podobnega, a to je dilema za drugo temo...
On the journey of life, I chose the psycho path.
Matevžk ::
Samo jaz na te zadeve gledam še s stališča končnega uporabnika. Ta zadeva mora biti popolnoma avtomatska in s tem se ne sme obremenjevati uporabnika.
Jasno to ni več stvar razvijalcev jedra. To je stvar distribucij (in ene ti bodo spakirale tako (kot Ubuntu), druge pa ne (kot Gentoo)).
Delitev dela je kul, to nas je v zadnjih stoletjih pripeljalo tako daleč.
lp, Matevžk
Djuro ::
Meni se zdi, da je kriv slabo napisan softver. Na notebooku 1,5 mobile celeron z 1,5 gb rama na ubuntu (8.10) mi firefox dela čisto OK, dokler ne naložim flash plugina. Ko naložim flash, pa recimo odsurfam na rtvslo, je skrolanje po strani tako počasno da je precej moteče. Če naprimer v virtualboxu zalaufam windowse in znotraj njih spet firefox in flash, pa pri skrolanju ni opaziti nobenega zatikanja.
Čemu tako, me po pravici niti ne zanima, jest bi samo rad, da zadeva na istem hardweru dela vsaj približno enako.
Čemu tako, me po pravici niti ne zanima, jest bi samo rad, da zadeva na istem hardweru dela vsaj približno enako.
Matevžk ::
@Djuro: Flash ima kar probleme, ja, workaround je Flashblock. Ti prikaže namesto flasha samo placeholderje, ko pa klikneš na placeholder, se dejansko prikaže flash. Prikrajšan boš sicer za reklame (razen če jih boš izrecno hotel videti), kakšen 'youtube', ki ima pa samo en flash na strani in tistega vedno hočeš videti, si pa lahko whitelistaš v nastavitvah plugina.
Flash ima menda probleme predvsem zaradi X-a. Upam, da se bo stvar kaj uredila.
Flash ima menda probleme predvsem zaradi X-a. Upam, da se bo stvar kaj uredila.
lp, Matevžk
jype ::
Jernej L> Kriv je GCC, MSVC kompajler je še vedno svetlobna leta pred opensource kompajlerji.
Primerjat jabolka in hruške ni najbolj smiselno.
Namen in eden glavnih ciljev GCC prevajalnika je prenosljivost. To ne pomeni, da je dobro, da je počasen (in počasen zagotovo je), pomeni pa, da omogoča reči, ki jih MSVC ne.
Primerjat jabolka in hruške ni najbolj smiselno.
Namen in eden glavnih ciljev GCC prevajalnika je prenosljivost. To ne pomeni, da je dobro, da je počasen (in počasen zagotovo je), pomeni pa, da omogoča reči, ki jih MSVC ne.
trnvpeti ::
in na isti masini(xp) recimo dobi opera manjsi score od firefoxa(vec kot 20% manjsi score)
kar je cudno, pa malce podvomis v test
in potem kasneje naredis test z iron browserjem(clon chrome), ki pa ima 1000%(ja tisoc procentov) boljsi score
cudno, da niso dali chrome na spisek
in potem ne mores, pa da ne bi podvomil v ta test
kar je cudno, pa malce podvomis v test
in potem kasneje naredis test z iron browserjem(clon chrome), ki pa ima 1000%(ja tisoc procentov) boljsi score
cudno, da niso dali chrome na spisek
in potem ne mores, pa da ne bi podvomil v ta test
Brane2 ::
Jernej L> Kriv je GCC, MSVC kompajler je še vedno svetlobna leta pred opensource kompajlerji.
Primerjat jabolka in hruške ni najbolj smiselno.
Namen in eden glavnih ciljev GCC prevajalnika je prenosljivost. To ne pomeni, da je dobro, da je počasen (in počasen zagotovo je), pomeni pa, da omogoča reči, ki jih MSVC ne.
Pod "počasen" misliš na dolge čase prevajanja ali na počasnejšo rezultirajočo kodo ?
On the journey of life, I chose the psycho path.
jype ::
Brane2> Pod "počasen" misliš na dolge čase prevajanja ali na počasnejšo rezultirajočo kodo ?
Oboje - nekatere optimizacije, ki jih naredijo prevajalniki, izdelani za posamezne procesorje, so enostavno nedosegljive GCCju, ki kodo vedno prevaja "v etapah" - najprej v lisp-like RTL, potem pa v strojni jezik za tisto platformo. Večina optimizacije se dogaja na nivoju, ki sploh ne pozna hardvera, na katerem se bo koda na koncu izvajala.
Oboje - nekatere optimizacije, ki jih naredijo prevajalniki, izdelani za posamezne procesorje, so enostavno nedosegljive GCCju, ki kodo vedno prevaja "v etapah" - najprej v lisp-like RTL, potem pa v strojni jezik za tisto platformo. Večina optimizacije se dogaja na nivoju, ki sploh ne pozna hardvera, na katerem se bo koda na koncu izvajala.
ABX ::
in na isti masini(xp) recimo dobi opera manjsi score od firefoxa(vec kot 20% manjsi score)
kar je cudno, pa malce podvomis v test
in potem kasneje naredis test z iron browserjem(clon chrome), ki pa ima 1000%(ja tisoc procentov) boljsi score
cudno, da niso dali chrome na spisek
in potem ne mores, pa da ne bi podvomil v ta test
To že, ampak debata je zakaj Firefox.Windows pod Wine dela hitreje kot Firefox.Linux na Linuxu.
Vaša inštalacija je uspešno spodletela!
trnvpeti ::
ne more chrome delat 10x hitreje od FF, in 15x hitreje od opere
tudi opera ne dela 20-30% pocasneje od ff
torej je test pristranski, namensko pisan, razlicne utezi na podteste
v8 izkljucno meri javascript kodo
in ce na istem sistemu , meris pri operi, ff in chrome, pa dobis taksne astronomske razlike, potem nekaj ni v redu
pa govorim samo o enem, istem sistemu, nic linux:win
in potem kratkomalo ignoriras tale test!
tudi opera ne dela 20-30% pocasneje od ff
torej je test pristranski, namensko pisan, razlicne utezi na podteste
v8 izkljucno meri javascript kodo
in ce na istem sistemu , meris pri operi, ff in chrome, pa dobis taksne astronomske razlike, potem nekaj ni v redu
pa govorim samo o enem, istem sistemu, nic linux:win
in potem kratkomalo ignoriras tale test!
M.B. ::
Sem se še sam na Gentoo malce poigral:
Firefox 2.0.0.19 google V8: 96.2
Firefox 2.0.0.19 Sunspider
KOnqueror 3.5.10:
Google V8: 20.1
Konqueror 4.2:
Google V8:122
Windows XP SP 3:
Portable Firefox 2.0.0.20 google V8: 81.2
Sunspider
Firefox 3.0.4 google V8: 184
Sunspider
FF " je v mojih testih počasnejši na Windowsih, je pa zelo zanimiva pohitritev Konquerorja iz 20 na 122.
Računalnik je Dell M1330.
Še nekaj malo nerelevantnega ampak zanimivega:
Geekbench točke Gentoo in Windows XP SP 3 na istem hardwaru
Linux - 2708 in Windows - 2454
Nevem pa koliko so te točke primerljive med OSi. Kot zanimivost lahko povem da je WIndows dosegel več točk z vklopljenim antivirusnikom kot pa z izklopljenim.In pa zgleda da je test na Linuxu potekal pri 800 Mhz test na WIndowsih pa pri 2 Ghz pa je Linux vseeno boljši :S
Bom preizkusil še FF 3 na Gentoo, mi ga je brezveze nameščat za eno testiranje ker ga ne uporabljam.
Testi v FF na Linuxu so bili izvedeni v okolju KDE 3 v profilu ki ga trenutno uporabljam in ima 5 dodatkov. Testi v FF na Linuxu pa so bili tudi izvedeni v trenutno uporabljanem profilu, ampak brez dodatkov, ker WIndowsov ne uporabljam na tem računalniku ampak so samo za just in case.Testi na Windowsih so bili izvedeni z vklopljenim antivirusnim, ker se mi zdi da je to realno okolje za WIndows.
CFLAGS="-march=pentium-m -O2 -pipe -mfpmath=sse"
$ uname -a
Linux Arya 2.6.25-tuxonice-r7-suspend-modul-fb-kvm #7 SMP Sat Jan 31 19:11:28 CET 2009 i686 Intel® Core™2 Duo CPU T7250 @ 2.00GHz GenuineIntel GNU/Linux
P.S: ne dovoli mi vstavit pre code taga iz editorja
Firefox 2.0.0.19 google V8: 96.2
Firefox 2.0.0.19 Sunspider
KOnqueror 3.5.10:
Google V8: 20.1
Konqueror 4.2:
Google V8:122
Windows XP SP 3:
Portable Firefox 2.0.0.20 google V8: 81.2
Sunspider
Firefox 3.0.4 google V8: 184
Sunspider
FF " je v mojih testih počasnejši na Windowsih, je pa zelo zanimiva pohitritev Konquerorja iz 20 na 122.
Računalnik je Dell M1330.
Še nekaj malo nerelevantnega ampak zanimivega:
Geekbench točke Gentoo in Windows XP SP 3 na istem hardwaru
Linux - 2708 in Windows - 2454
Nevem pa koliko so te točke primerljive med OSi. Kot zanimivost lahko povem da je WIndows dosegel več točk z vklopljenim antivirusnikom kot pa z izklopljenim.In pa zgleda da je test na Linuxu potekal pri 800 Mhz test na WIndowsih pa pri 2 Ghz pa je Linux vseeno boljši :S
Bom preizkusil še FF 3 na Gentoo, mi ga je brezveze nameščat za eno testiranje ker ga ne uporabljam.
Testi v FF na Linuxu so bili izvedeni v okolju KDE 3 v profilu ki ga trenutno uporabljam in ima 5 dodatkov. Testi v FF na Linuxu pa so bili tudi izvedeni v trenutno uporabljanem profilu, ampak brez dodatkov, ker WIndowsov ne uporabljam na tem računalniku ampak so samo za just in case.Testi na Windowsih so bili izvedeni z vklopljenim antivirusnim, ker se mi zdi da je to realno okolje za WIndows.
CFLAGS="-march=pentium-m -O2 -pipe -mfpmath=sse"
$ uname -a
Linux Arya 2.6.25-tuxonice-r7-suspend-modul-fb-kvm #7 SMP Sat Jan 31 19:11:28 CET 2009 i686 Intel® Core™2 Duo CPU T7250 @ 2.00GHz GenuineIntel GNU/Linux
P.S: ne dovoli mi vstavit pre code taga iz editorja
Everyone started out as a newbie.
Sadly only a handful ever progress past that point.
Sadly only a handful ever progress past that point.
Utk ::
Brane2> Pod "počasen" misliš na dolge čase prevajanja ali na počasnejšo rezultirajočo kodo ?
Oboje - nekatere optimizacije, ki jih naredijo prevajalniki, izdelani za posamezne procesorje, so enostavno nedosegljive GCCju, ki kodo vedno prevaja "v etapah" - najprej v lisp-like RTL, potem pa v strojni jezik za tisto platformo. Večina optimizacije se dogaja na nivoju, ki sploh ne pozna hardvera, na katerem se bo koda na koncu izvajala.
Seveda. Ker do "RTL" je pri vseh platformah GCC enak, od tu naprej se pa nikomur več ne da kaj dost ukvarjat z njim. Koga pa to briga, če ne more zaslužit s tem.
jype ::
CrniE> od tu naprej se pa nikomur več ne da kaj dost ukvarjat z njim. Koga pa to briga, če ne more zaslužit s tem.
Tistih, ki s tem ne morejo zaslužit, skoraj zagotovo ne. Tiste, ki s tem dejansko služijo, pa zanima. Saj zato pa je GCC v povprečju zgolj približno 20% (večino časa pa manj kot 5%) počasnejši od prevajalnikov, ki jih ponujajo proizvajalci procesorjev.
Kdo služi z GCC? Hja, več kot polovica vse računalniške industrije, kar sploh ni presenetljivo, glede na to da je konkurenca praviloma omejena na eno ali dve platformi.
Tistih, ki s tem ne morejo zaslužit, skoraj zagotovo ne. Tiste, ki s tem dejansko služijo, pa zanima. Saj zato pa je GCC v povprečju zgolj približno 20% (večino časa pa manj kot 5%) počasnejši od prevajalnikov, ki jih ponujajo proizvajalci procesorjev.
Kdo služi z GCC? Hja, več kot polovica vse računalniške industrije, kar sploh ni presenetljivo, glede na to da je konkurenca praviloma omejena na eno ali dve platformi.
thezerox ::
Azrael: tvoja primerjava med Win 95 OSR2 in DSL Linuxom ni objektivna. Win 95 OSR2 je bil izdan leta 1997, DSL pa uporablja kernel 2.4.20, ki je iz konca leta 2002. Če pogledaš, kakšen hardver se je uporabljal v teh dveh omenjenih letih in je posledično tudi softver bil pisan po hardverskih zahtevah iz teh dveh let, potem vidiš, da je bil Win 95 narejen za mnogo slabše hardverske zahteve kot pa kernel 2.4.20.
Če pa seveda pavšalno trdiš, da je DSL kot small distribucija počasnejša od Win 95 OSR, ker seveda avtomatično pričakuješ, da taka distribucija deluje zelo hitro in hitreje od vseh verzij Windowsa, je tvoja trditev OK.
Če pa seveda pavšalno trdiš, da je DSL kot small distribucija počasnejša od Win 95 OSR, ker seveda avtomatično pričakuješ, da taka distribucija deluje zelo hitro in hitreje od vseh verzij Windowsa, je tvoja trditev OK.
Brane2 ::
Sem šel iskat nekaj testov okrog tega, pa se gcc vs MSVC kar dobro drži.
Razlika je mogoče unih 10% pa še to ne vedno v gcc-jevo škodo. ICC je druga zgodba...
Ampak a niso optimizatorji v seriji bistveno izboljšani glede na prejšnje in lahko vidijo "skozi" RTL layer ?
Spomnim se, da sem nekje nekaj bral na to temo...
Razlika je mogoče unih 10% pa še to ne vedno v gcc-jevo škodo. ICC je druga zgodba...
Ampak a niso optimizatorji v seriji bistveno izboljšani glede na prejšnje in lahko vidijo "skozi" RTL layer ?
Spomnim se, da sem nekje nekaj bral na to temo...
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Azrael ::
>primerjava med Win 95 OSR2 in DSL Linuxom ni objektivna. Win 95 OSR2 je bil izdan leta 1997, DSL pa uporablja kernel 2.4.20, ki je iz konca leta 2002. Če pogledaš, kakšen hardver se je uporabljal v teh dveh omenjenih letih in je posledično tudi softver bil pisan po hardverskih zahtevah iz teh dveh let, potem vidiš, da je bil Win 95 narejen za mnogo slabše hardverske zahteve kot pa kernel 2.4.20.
Se pravi mora biti narejeno tako, da nudi manj funkcionalnosti kot 7 let starejši sistem, konec koncev je DSL v rangu med Win 3.1 in 95, požre pa skoraj toliko resorsov kot sistem konkurenta iz istega časa?
Super logika, ni kaj. Sem pred leti gledal precej kao light različic Lin njihove sistemske zahteve, CPU 800+MHz, za funkcionalnost slabšo od Win98SE.
Potem pa eni vpijejo da je Vista požrešna, heh samo toliko kot obsolete lin distroti za desktop.
Se pravi mora biti narejeno tako, da nudi manj funkcionalnosti kot 7 let starejši sistem, konec koncev je DSL v rangu med Win 3.1 in 95, požre pa skoraj toliko resorsov kot sistem konkurenta iz istega časa?
Super logika, ni kaj. Sem pred leti gledal precej kao light različic Lin njihove sistemske zahteve, CPU 800+MHz, za funkcionalnost slabšo od Win98SE.
Potem pa eni vpijejo da je Vista požrešna, heh samo toliko kot obsolete lin distroti za desktop.
Nekoč je bil Slo-tech.
jype ::
Azrael> Se pravi mora biti narejeno tako, da nudi manj funkcionalnosti kot 7 let starejši sistem
Od kdaj pa Windows 95 ponujajo kakršnekoli varnostne mehanizme? Process in IO scheduler? Spodoben networking in firewall?
They don't, of course. Tudi Windows Vista so daleč od tega, kar zmore Linux, požrejo pa... No, saj vemo, koliko.
Od kdaj pa Windows 95 ponujajo kakršnekoli varnostne mehanizme? Process in IO scheduler? Spodoben networking in firewall?
They don't, of course. Tudi Windows Vista so daleč od tega, kar zmore Linux, požrejo pa... No, saj vemo, koliko.
thezerox ::
Ok, zdaj laufam DSL. Ima stvari, ki so pac potrebni za nujno delo. Ok, GUI ni ta zadnji hype, je pa kar ok.
Zdaj vidim, da je kernel celo 2.4.31, ki je iz leta 2005. Mislim, da sem s tem veliko povedal, da je kernel relativno "moderen", zato po eni strani veliko stvari podpira (v primerjavi z Win 95), po drugi strani pa ocitno veliko pozre.
Na kaksni masini pa si ti testiral DSL?
Zdaj vidim, da je kernel celo 2.4.31, ki je iz leta 2005. Mislim, da sem s tem veliko povedal, da je kernel relativno "moderen", zato po eni strani veliko stvari podpira (v primerjavi z Win 95), po drugi strani pa ocitno veliko pozre.
Na kaksni masini pa si ti testiral DSL?
c00L3r ::
Linux pač ni namenjen za neko splošno uporabo. Distribucije se sicer trudijo in nam dajo nek paket aplikacij in storitev, ki bi jih naj uporabljali za domačo/pisarniško delo. Za te stvari imamo Windows ali pa OSX. Nekateri to že dolgo trdimo, ampak...
Linux postane zares dober takrat, ko je namenski stroj. Ko ga sam prilagodiš za točno neko opravilo, ki bi rad da se izvaja na tem računalniku. Zelo dober "laični" primer je uporaba linux-a kot routerja.
Linux postane zares dober takrat, ko je namenski stroj. Ko ga sam prilagodiš za točno neko opravilo, ki bi rad da se izvaja na tem računalniku. Zelo dober "laični" primer je uporaba linux-a kot routerja.
Gandalfar ::
Zdaj vidim, da je kernel celo 2.4.31, ki je iz leta 2005. Mislim, da sem s tem veliko povedal, da je kernel relativno "moderen", zato po eni strani veliko stvari podpira (v primerjavi z Win 95), po drugi strani pa ocitno veliko pozre.
Zakaj bi ti pa kernel veliko pozrl?
Brane2 ::
zakaj ne bi bil linux namenjen splosni uporabi?
Ja, to tudi mene zanima.
Ajd v redu, jaz laufam Gentooja, ki je sinonim za šraufanje in eksperimente.
Ampak zakaj bi bil Linux napsolh neuporaben ?
Praktično vse bistvene ovire so premagane. Stvar je PnP, zaznava sama periferijo, dodaja naprave, ko jihh vklopiš, laufa email, browser, Openofficeje in VLC/Mplayer/Xine/etc.
Seveda ima še maljon pomagal, od pečenja DVDjev, ripanja glasbe etc.
Kaj nek res navaden uporabnik še rabi ?
O.K. Tapravih iger še ni, to je pa bolj ali manj vse.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Brane2 ::
Zakaj ga nujno rabiš ? Openoffice dela čisto povsem O.K., vsaj za navadne smrtnike.
Sam še nisem imel problemov z njimi.
Sam še nisem imel problemov z njimi.
On the journey of life, I chose the psycho path.
jype ::
Brane2> Zakaj ga nujno rabiš ?
Saj ga ne rabiš nujno - a boljšega pisarniškega paketa na tržišču trenutno ni.
Lawler> Me prow zanima kolk ljudem bi se dal inštalirat igre na linux. Pa ne sam igre.
Pod Linuxom je nameščanje programja bistveno enostavnejše kot v Windows, tako da pri tem ne vidim prostora za težave.
Saj ga ne rabiš nujno - a boljšega pisarniškega paketa na tržišču trenutno ni.
Lawler> Me prow zanima kolk ljudem bi se dal inštalirat igre na linux. Pa ne sam igre.
Pod Linuxom je nameščanje programja bistveno enostavnejše kot v Windows, tako da pri tem ne vidim prostora za težave.
c00L3r ::
Pod Linuxom je nameščanje programja bistveno enostavnejše kot v Windows, tako da pri tem ne vidim prostora za težave.
Sploh nevem, če se mi da debatirat o tem. To preprosto NI RES.
Brane2 ::
Brane2> Zakaj ga nujno rabiš ?
Saj ga ne rabiš nujno - a boljšega pisarniškega paketa na tržišču trenutno ni.
Pa, mogoče je Altium ( Protel + Accel EDA ) nekje v špici "low-cost" CAD programov za elektroniko, a to ne pomeni, da ga nujno rabi vsak miško, ki bi rad prispajkal upor na LEDico in da ga že odprtokodna gEDA + PCB ne presegajo za svetlobno leto. Da ne govorimo o tem, da stane Altium kar nekaj kEUR...
Lawler> Me prow zanima kolk ljudem bi se dal inštalirat igre na linux. Pa ne sam igre.
Naj ti potešim radovednost- praktično vsem, ki ga uporabljajo, če imajo pošten distro.
Že na Gentooju je to stvar enega ukaza, pa je znan po tem, da zahteva neko znanje in ni ravno user friendly.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
jinzo ::
@Lawler
Daj povej mi postopek za instalacijo recimo FF-ja na Windows.
Na moji masini je:
1. Odpri terminal
2. su
3. emerge -av mozilla-firefox
In je stvar koncana, pa uporabljam za nekatere "zagamano" distribucijo.
@topic
1. Malo stare najdbe
2. so ze naredili nove benchmarke
3. WTF @ naslov, keri brainiac si je to zmislil ? Nemores 2h os-ev primerjat po performencu enega programa...
Daj povej mi postopek za instalacijo recimo FF-ja na Windows.
Na moji masini je:
1. Odpri terminal
2. su
3. emerge -av mozilla-firefox
In je stvar koncana, pa uporabljam za nekatere "zagamano" distribucijo.
@topic
1. Malo stare najdbe
2. so ze naredili nove benchmarke
3. WTF @ naslov, keri brainiac si je to zmislil ? Nemores 2h os-ev primerjat po performencu enega programa...
Brane2 ::
Pod Linuxom je nameščanje programja bistveno enostavnejše kot v Windows, tako da pri tem ne vidim prostora za težave.
Sploh nevem, če se mi da debatirat o tem. To preprosto NI RES.
Kaj ni res ? Evo, recimo špila, ki ju stalno nabijam ( poleg Hitman-a pod Wineom, a to tu ne šteje), sta Fobillard in Sauerbraten. Oba sta v Gentoojevem drevesu in oba sta bila inštalirana z:
emerge ime_igre
Kje na kaki Fedori, Novellu ali Ubuntuju bi bilo to kak klik ali dva z miško.
On the journey of life, I chose the psycho path.
jype ::
Lawler> Da je enostavnejše pa ne verjamem.
Poizkusi enkrat.
Odpreš Sistemski meni, izbereš nameščanje programske opreme, v okence za iskanje vpišeš ime igre ali pač preprosto "game", obkljukaš želene programe in potrdiš. Za tvoj računalnik prilagojen paket najnovejše različice posameznega programa se samodejno pobere z interneta in se namesti.
Brane2> Pa, mogoče je Altium ( Protel + Accel EDA ) nekje v špici "low-cost" CAD programov za elektroniko, a to ne pomeni, da ga nujno rabi vsak miško, ki bi rad prispajkal upor na LEDico in da ga že odprtokodna gEDA + PCB ne presegajo za svetlobno leto.
Ja, saj pravim, da reč ni nujna - da pa je daleč najboljša na tržišču. To pomeni, da bo (in tudi je) nad to rešitvijo zgrajeno mnogo drugih rešitev. Seveda se da veliko večino teh reči narediti tudi z OpenOffice in seveda pomaga tudi cel kup drugih orodij, ki so v linux ekosistemu na voljo in jih je v Windows namestiti prava nočna mora - ampak Microsoft Office ni več tako drag kot je bil in s prehajanjem ogromnih poslovnih informacijskih sistemov na Linux se business case za Microsoft Office na Linuxu hitro približuje točki, ko bo Microsoft brez njega ob zajetne kupe denarja - ker pač Microsoft Office, če ga prenehaš uporabljati, prenehaš uporabljati v celotni organizaciji. Pustiš eno (virtualno) Windows mašino, kjer si lahko ljudje pretvarjajo datoteke v zajebanih zapisih v malo manj zajebane (ki jih npr. prebavi OpenOffice).
Pa še en point je - tisti, ki uporabljajo več kot zgolj osnovni set funkcionalnosti, ki jo ponuja Excel, pa so že preizkusili OpenOffice Calc, se zavedajo, kako dolgo pot ima OpenOffice še pred seboj, preden bo resna konkurenca Microsoftovemu paketu. Razvoj gre hitro naprej, ampak Microsoft še vedno lahko prej objavi Linux različico svojega paketa, kot lahko OpenOffice objavi primerljivo različico svojega okolja.
Poizkusi enkrat.
Odpreš Sistemski meni, izbereš nameščanje programske opreme, v okence za iskanje vpišeš ime igre ali pač preprosto "game", obkljukaš želene programe in potrdiš. Za tvoj računalnik prilagojen paket najnovejše različice posameznega programa se samodejno pobere z interneta in se namesti.
Brane2> Pa, mogoče je Altium ( Protel + Accel EDA ) nekje v špici "low-cost" CAD programov za elektroniko, a to ne pomeni, da ga nujno rabi vsak miško, ki bi rad prispajkal upor na LEDico in da ga že odprtokodna gEDA + PCB ne presegajo za svetlobno leto.
Ja, saj pravim, da reč ni nujna - da pa je daleč najboljša na tržišču. To pomeni, da bo (in tudi je) nad to rešitvijo zgrajeno mnogo drugih rešitev. Seveda se da veliko večino teh reči narediti tudi z OpenOffice in seveda pomaga tudi cel kup drugih orodij, ki so v linux ekosistemu na voljo in jih je v Windows namestiti prava nočna mora - ampak Microsoft Office ni več tako drag kot je bil in s prehajanjem ogromnih poslovnih informacijskih sistemov na Linux se business case za Microsoft Office na Linuxu hitro približuje točki, ko bo Microsoft brez njega ob zajetne kupe denarja - ker pač Microsoft Office, če ga prenehaš uporabljati, prenehaš uporabljati v celotni organizaciji. Pustiš eno (virtualno) Windows mašino, kjer si lahko ljudje pretvarjajo datoteke v zajebanih zapisih v malo manj zajebane (ki jih npr. prebavi OpenOffice).
Pa še en point je - tisti, ki uporabljajo več kot zgolj osnovni set funkcionalnosti, ki jo ponuja Excel, pa so že preizkusili OpenOffice Calc, se zavedajo, kako dolgo pot ima OpenOffice še pred seboj, preden bo resna konkurenca Microsoftovemu paketu. Razvoj gre hitro naprej, ampak Microsoft še vedno lahko prej objavi Linux različico svojega paketa, kot lahko OpenOffice objavi primerljivo različico svojega okolja.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Poldi112 ::
Ja, odpreš nekaj podobnega kot je add-remove programs v win, najdeš ali vpišeš ime programa in klikneš install. Nobenih iskanj po internetu za exe, klikanja next, crackanja, ...
Nekako se mi zdi da še nikoli ni probal instalirat programa v linux-u.
Nekako se mi zdi da še nikoli ni probal instalirat programa v linux-u.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Lawler_ ::
V windowsih nardiš par klikov in je :) Na OS X je še bolj simpl.
In ja to je problem bolj, za linux rabiš eno znanje in večina ljudi to ne briga in bi radi enostavno uporabljal program, ne pa se dajali z inštalacijo.
Zakaj nemore bit simpl drag and drop. Zakaj nemore bit tak kot na os x-u naprimer?
In ja to je problem bolj, za linux rabiš eno znanje in večina ljudi to ne briga in bi radi enostavno uporabljal program, ne pa se dajali z inštalacijo.
Zakaj nemore bit simpl drag and drop. Zakaj nemore bit tak kot na os x-u naprimer?
Brane2 ::
Lahko je.
Ampak je ena meja med "user friendly" in "in love with idiots".
Je treba ostat na pravem bregu.
Ampak je ena meja med "user friendly" in "in love with idiots".
Je treba ostat na pravem bregu.
On the journey of life, I chose the psycho path.
jype ::
Lawler> V windowsih nardiš par klikov in je :) Na OS X je še bolj simpl.
Kako v Windows namestiš igro Crysis? Par klikov? Naštej jih.
Kako v Windows namestiš igro Crysis? Par klikov? Naštej jih.
c00L3r ::
Pri Linux-u je zelo odvisno kaj nameščaš. Včasih je treba uporabit apt-get, včasih emerge (kot nekateri omenjate), včasih je treba uporabit kak vgrajen grafični paket manager, včasih je potrebno zagnat kako bash skripto, včasih je treba uporabit gcc (tega je res zadnje čase manj) in še kakšna možnost bi se našla.
Na windowsih, si preneseš exe ali msi datoteko in program namestiš.
Na windowsih, si preneseš exe ali msi datoteko in program namestiš.
Brane2 ::
Za Winse ne vem, nimam Viste.
Vendar na vsem do vključno XPjev je inštalacija enako ali bolj komplicirana kot na Linuxu.
OS X v življenju nisem videl.
Vendar:
- oba ta stistema sta v primerjavi z Linuxom zaprta. Apple ima praktično totalno kontrolo nad OS X. Zato se mu ni treba usklajevati in dogovarjati praktično z nikomer, pa tudi če to mora, je ta pogovor master -- slave. Apple odreja, drugi ubogajo. Takrat ni težko imeti stvari, ki "kar delajo"
- so tu dostikrat v imenu avtomatizmov in lahkote inštalacije zanemarjeni mnogi drugi, predvsem varnostni aspekti.
Vsaj na Gentooju je drevo programov dokaj odprta zadeva in "je živo"- raste in se razvija v skladu z novimi verzijami in novimi programi, ki se vanj stekajo.
Te programe je treba urediti, preveriti in uskladiti, to pa zahteva neko disciplino.
Če to pomeni, da namesto klika potrebujem na Gentooju ukaz s parametrom ali dvema, da lahko inštaliram natanko željeno verzijo na natanko željen način, so be it. Meni se to sploh ne zdi visoka cena.
Če je komu to odveč, drugi ponujajo enostavnejšo inštalacijo "na klik".
Če je komu tudi to odveč, je debil, ki itak nima kaj početi za strojem. Še več, verjetno ga je nevarno pustiti samega...
Vendar na vsem do vključno XPjev je inštalacija enako ali bolj komplicirana kot na Linuxu.
OS X v življenju nisem videl.
Vendar:
- oba ta stistema sta v primerjavi z Linuxom zaprta. Apple ima praktično totalno kontrolo nad OS X. Zato se mu ni treba usklajevati in dogovarjati praktično z nikomer, pa tudi če to mora, je ta pogovor master -- slave. Apple odreja, drugi ubogajo. Takrat ni težko imeti stvari, ki "kar delajo"
- so tu dostikrat v imenu avtomatizmov in lahkote inštalacije zanemarjeni mnogi drugi, predvsem varnostni aspekti.
Vsaj na Gentooju je drevo programov dokaj odprta zadeva in "je živo"- raste in se razvija v skladu z novimi verzijami in novimi programi, ki se vanj stekajo.
Te programe je treba urediti, preveriti in uskladiti, to pa zahteva neko disciplino.
Če to pomeni, da namesto klika potrebujem na Gentooju ukaz s parametrom ali dvema, da lahko inštaliram natanko željeno verzijo na natanko željen način, so be it. Meni se to sploh ne zdi visoka cena.
Če je komu to odveč, drugi ponujajo enostavnejšo inštalacijo "na klik".
Če je komu tudi to odveč, je debil, ki itak nima kaj početi za strojem. Še več, verjetno ga je nevarno pustiti samega...
On the journey of life, I chose the psycho path.
Brane2 ::
Pri Linux-u je zelo odvisno kaj nameščaš. Včasih je treba uporabit apt-get, včasih emerge (kot nekateri omenjate), včasih je treba uporabit kak vgrajen grafični paket manager, včasih je potrebno zagnat kako bash skripto, včasih je treba uporabit gcc (tega je res zadnje čase manj) in še kakšna možnost bi se našla.
Na windowsih, si preneseš exe ali msi datoteko in program namestiš.
O čem ti to ? Normalno da različne izvedbe imajo različna orodja- saj to je njihov namen. Imeti svojo infrastrukturo.
Na Gentooju je izključni mehanizem inštalacije "emerge".
Ročna inštalacija redkih programov, ki jih v drevesu ni, je _lahko_ druga stvar, ampak to je DALEČ od česarkoli, kar bi navaden smrtnik moral početi sploh kdaj.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Poldi112 ::
>Pri Linux-u je zelo odvisno kaj nameščaš. Včasih je treba uporabit apt-get, včasih emerge (kot nekateri omenjate), včasih je treba uporabit kak vgrajen grafični paket manager
Bom prijazen - kaj uporabiš je odvisno od tvoje distribucije. V gentoo je to emerge, v debian apt-get. Ali to delaš iz konzole ali gui packet manager-ja je tvoja osebna izbira. Lahko enkrat eno, enkrat drugo, kar ti je bolj pri roki.
Vsekakor ti pa ni treba iskati exe datoteke, studirati ali je iz dobrega vira (da ni recimo trojanec), klikati next, čistiti register in brisati direktorije in linke po nepopolnem uninstall procesu. Ampak hej, enim je to pač lažje in tudi če še niso probali vse voditi iz centralne točne, jih ne prepričaš.
Bom prijazen - kaj uporabiš je odvisno od tvoje distribucije. V gentoo je to emerge, v debian apt-get. Ali to delaš iz konzole ali gui packet manager-ja je tvoja osebna izbira. Lahko enkrat eno, enkrat drugo, kar ti je bolj pri roki.
Vsekakor ti pa ni treba iskati exe datoteke, studirati ali je iz dobrega vira (da ni recimo trojanec), klikati next, čistiti register in brisati direktorije in linke po nepopolnem uninstall procesu. Ampak hej, enim je to pač lažje in tudi če še niso probali vse voditi iz centralne točne, jih ne prepričaš.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Poldi112 ()
jype ::
Če avtor želi, lahko za Linux brez težav ponudi paket, ki se namesti z enim samim klikom.
Če ne, potem se pa lahko z njegovim programom zafrkava bodisi uporabnik sam, bodisi tisti, ki program zapakira za uporabnikovo distribucijo (in teh je ogromna večina).
Če ne, potem se pa lahko z njegovim programom zafrkava bodisi uporabnik sam, bodisi tisti, ki program zapakira za uporabnikovo distribucijo (in teh je ogromna večina).
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | E-UpravaOddelek: Omrežja in internet | 3823 (1586) | matobeli |
| » | Izšel Firefox 13 (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Brskalniki | 36211 (29493) | Icematxyz |
| » | Firefox pridobiva, IE izgubljaOddelek: Novice / Brskalniki | 8326 (7399) | slitkx |
| » | Certifikat na USB ključ - problemOddelek: Omrežja in internet | 1801 (1652) | jan01 |
| » | PROSIM POMOČ flash player se noce instaliratOddelek: Programiranje | 1735 (1623) | jan01 |