☰

» »

Na Linux gre tudi Vietnam

««
3 / 6
»»

darkolord ::

Če hočeš vmesnik, kjer klikaš, ti ga pa za linux administracijo napišem v enem vikendu za 10k ojro (to je manj kot polovica cene konkurenčnega produkta, tako da brez jamranja o ceni, prosim).

Kateri konkurenčni produkt pa imaš v mislih?

McMallar ::

darko: No, to sem dejansko spregledal. To tudi mene zanima.
Why can't a programmer tell the difference between Halloween and Christmas?
Because OCT31 = DEC25

opeter ::

Žal se moram z Loooooko strinjat.

Linux je še vedno precej odvisen od Konzole, čeprav so v tazadnjih Ubuntujih marsikaj rešili/dodelali, npr.:



Moj edini problem pa je - kot sem že n-krat napisal - pomanjkanje resnih komercialnih aplikacij.

Sicer pa me zanima, kako so (če sploh so) v nekaterih slovenskih podjetjih/javnih institucijah rešili prestop iz Office 2003 na Office 2007? So ljudi poslali na izobraževanje? Hvala za odgovore.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: gzibret ()

techfreak :) ::

Pri nas je težava, ker v bistvu nimamo tako zeliko strokovnjakov za Linux ter tudi za Windows. Večina so samo "strokovnjaki", ki potem naredijo še bistveno slabše.

Je pa res, da je Windows bolj v uporabi in imamo za njega tudi več strokovnjakov in podjetji, ki se z njim ukvarjajo.

OS, ki se uporablja na manj kot 1% računalnikih je logično slabše podprt od OSa, ki je na 70% in več računalnikih.

Ampak po večini je težava v "strokovnjakih" in ne v OSih ter programih.

jype ::

opeter> Linux je še vedno precej odvisen od Konzole, čeprav so v tazadnjih Ubuntujih marsikaj rešili/dodelali, npr.:

1. Zmogljiva konzola je velik plus. Sistem brez konzole je neuporaben (v enterprise okoljih).

2. "tazadnjih Ubuntujih" ? Suse 8.0 iz leta 2002 ima enak dialog. Klikneš, pa se posodobi. Redhat 7 iz leta 2000 tudi. Morda pa zgolj nisi obveščen?

darkolord> Kateri konkurenčni produkt pa imaš v mislih?

MDOP, se razume.

McMallar> Kolikor vem, imaš na Linuxu na FS 3 možnosti: read, write in execute. Na Windows sistemih pa je možnosti nekaj več.
McMallar> Če se motim, bi pa prosil za obrazložitev.

Mislim da je od leta 1999 reč del vanilla jeder, ACLje se upravlja s pomočjo ukazov setfacl in getfacl (analogna ukazoma chmod in ls -l).

Izgleda nekako takole, na spletnem strežniku:

# file: .
# owner: mw
# group: mwd
user::rwx
user:wwwrun:r-x
user:jl:rwx
user:ak:rwx
user:ru:rwx
user:bm:rwx
user:dl:rwx
user:bb:rwx
user:dt:rwx
user:jp:rwx
user:is:rwx
user:jm:rwx
group::r-x
group:mw:rwx
mask::rwx
other::--x
default:user::rwx
default:user:wwwrun:r-x
default:user:jl:rwx
default:user:ak:rwx
default:user:ru:rwx
default:user:bm:rwx
default:user:dl:rwx
default:user:bb:rwx
default:user:dt:rwx
default:user:jp:rwx
default:user:is:rwx
default:user:jm:rwx
default:group::r-x
default:group:mw:rwx
default:mask::rwx
default:other::r-x

darkolord ::

MDOP, se razume.

Torej čez vikend narediš aplikacijo, ki dela komplet on-demand streaming virtualizacijo softverja prek mreže? Torej da se user usede za en frišen PC, odsurfa na network drive (ali iz poljubnega računalnika na svetu obišče internetno stran), klikne na ikonco za program (npr. AutoCAD) in čez par sekund (brez namestitve) že dela v njem?

Zgodovina sprememb…

Utk ::


2. "tazadnjih Ubuntujih" ? Suse 8.0 iz leta 2002 ima enak dialog. Klikneš, pa se posodobi. Redhat 7 iz leta 2000 tudi. Morda pa zgolj nisi obveščen?

Ravno v tem je eden od problemov linuxa. Karkoli bo nekdo rekel, zmeraj lahko privlečeš ven neko distribucijo, ki to ima. V čem je potem problem? Hja, v tem, da nobena nima vsega. No, niti pol vsega.

jype ::

darkolord> Torej čez vikend narediš aplikacijo, ki dela komplet on-demand virtualizacijo softverja prek mreže?

Seveda ne.

Zgolj aplikacijo, ki uporabi obstoječo infrastrukturo unix okolja in jo zavije v "klikabilen" vmesnik.

Potem se user lahko usede za frišen PC, klikne na ikonco in čez par sekund že dela v programu, ki je naložen zgolj na strežniku, ja.

To, ali program dejansko teče na strežniku ali pa na uporabnikovi mašini, je pa lahko en checkbox v vmesniku.

CrniE> Ravno v tem je eden od problemov linuxa. Karkoli bo nekdo rekel, zmeraj lahko privlečeš ven neko distribucijo, ki to ima. V čem je potem problem? Hja, v tem, da nobena nima vsega. No, niti pol vsega.

Ne, problem je v tem, da vedno lahko najdeš eno distribucijo, ki nima tistega, kar bi ti rad.

Vsaj štiri so, ki imajo _vse_.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Matevžk ::

@CrniE: Ubuntuja leta 2000 še ni bilo, zato takrat še ni imel te funkcionalnosti. Sicer so pa razlike med distribucijami v tem oziru minimalne in običajno ne trajajo več kot eno leto.
lp, Matevžk

darkolord ::

@jype: Katera orodja pa to naredijo?

Zgodovina sprememb…

jype ::

Kaj natančno?

darkolord ::

Na uporabnikovi mašini laufajo program, ki tam ni nameščen.

Zgodovina sprememb…

jype ::

darkolord> Na uporabnikovi mašini laufajo program, ki tam ni nameščen.

Tehnologija se imenuje NFS.

Če pa laufa program na strežniku, vmesnik se pa vidi na uporabnikovi mašini, je pa to X11.

darkolord ::

To je drugo. Pri NFSju mora program biti prilagojen za to, da deluje prek networka (prek weba se ze mal bolj zakomplicira), pa še virtualiziran ni.

To, kar si ti naštel, imaš na win tudi prek NFS ali Terminal Services.

Zgodovina sprememb…

jype ::

darkolord> To je drugo. Pri NFSju mora program biti prilagojen za to, da deluje prek networka

To ni res.

Utk ::


Ne, problem je v tem, da vedno lahko najdeš eno distribucijo, ki nima tistega, kar bi ti rad.

Vsaj štiri so, ki imajo _vse_.

Aja, potem jih pa naštej, vsaj eno. Sej ne bi nič takega rad, kar nimajo windowsi, to pa ne bi smel bit problem. No, edina dodatna stvar je tisto z več desktopi, ampak to majo itak vsi.

arjan_t ::

To je drugo. Pri NFSju mora program biti prilagojen za to, da deluje prek networka (prek weba se ze mal bolj zakomplicira), pa še virtualiziran ni.

To, kar si ti naštel, imaš na win tudi prek NFS ali Terminal Services.


ssh -X hostname/ip pa si zaženeš poljuben GUI program

darkolord ::

darkolord> To je drugo. Pri NFSju mora program biti prilagojen za to, da deluje prek networka

To ni res.

Imaš kakšen link, kako potemtakem to izvedeš?

ssh -X hostname/ip pa si zaženeš poljuben GUI program

Krasno, ampak to ni to.

Zgodovina sprememb…

McMallar ::

@jype: Ali lahko recimo v Linuxu nastaviš pravice na datoteki tako, da jo uporabnik lahko bere in spreminja, ne more pa je izbrisati? To lahko v NTFS narediš.
Why can't a programmer tell the difference between Halloween and Christmas?
Because OCT31 = DEC25

jype ::

darkolord> Imaš kakšen link, kako potemtakem to izvedeš?

Najprej mi povej, zakaj naj bi to bil problem? Zakaj naj program ne bi deloval?

McMallar> @jype: Ali lahko recimo v Linuxu nastaviš pravice na datoteki tako, da jo uporabnik lahko bere in spreminja, ne more pa je izbrisati? To lahko v NTFS narediš.

Seveda lahko, vendar...

chown admin test.txt
setfacl -m user:jože:rw- test.txt
setfacl -m user:jože:r-x .

Jože še vedno lahko naredi ekvivalent "cat /dev/null > test.txt" in bo datoteka prazna (dolga 0 bajtov). Zakaj je ne bi smel izbrisati, če jo lahko "izprazni"?

arjan_t> ssh -X hostname/ip pa si zaženeš poljuben GUI program
darkolord> Krasno, ampak to ni to.

To je X11 način. Program teče na strežniku. Da se tudi brez SSH, seveda, če lahko omrežju zaupamo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

darkolord ::

Najprej mi povej, zakaj naj bi to bil problem? Zakaj naj program ne bi deloval?

Ker potrebuje nameščene določene librarye, driverje, druge aplikacije, config fajle,...

Zgodovina sprememb…

jype ::

darkolord> Ker potrebuje nameščene določene librarye, driverje, druge aplikacije, config fajle,...

O, hudimana, pa si me!

Kaj pa če so te datoteke nameščene tam, kjer je nameščen program?

Priključiš NFS točko server:/apps/autocad, nastaviš LD_LIBRARY_PATH na /apps/autocad/libs:$LD_LIBRARY_PATH in poženeš /apps/autocad/bin/autocad...

In je!

darkolord> driverje

Come again?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

darkolord ::

Kaj pa če so te datoteke nameščene tam, kjer je nameščen program?

Kaj pa, če niso? Userjev desktop recimo...

Poleg tega še vedno ni virtualizacije (kar je glavni fićr) in "pametnega" streamanja (hitrejši zakon in precej hitrejše delovanje)

Zgodovina sprememb…

jype ::

darkolord> Kaj pa, če niso? Userjev desktop recimo...

Bukov administrator, torej, da ne zna v NFS priključno točko vstavit vseh knjižnic, ki jih program potrebuje.

darkolord> Poleg tega še vedno ni virtualizacije (kar je glavni fićr) in "pametnega" streamanja (hitrejši zakon in precej hitrejše delovanje)

Virtualizacije ne potrebuješ, če nimaš tako omejene sistemske infrastrukture, kot je v Windows.

"Pametnega" streamanja pa res ni, karkoli že to je. Ampak dela normalno tudi brez tega.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

darkolord ::

Kako pa z napredno sistemsko infrastrukturo preprečiš, da bi aplikacija karkoli spreminjala na računalniku uporabnika (uporabnik, ki jo je zagnal, pa to lahko počne)?

Brez streamanja dela pač počasneje.

Zgodovina sprememb…

Matevžk ::

@darkolord: SELinux
lp, Matevžk

darkolord ::

Matevžk: in to ne potrebuje nobene namestitve ali konfiguracije sistema?

jype ::

darkolord> Matevžk: in to ne potrebuje nobene namestitve ali konfiguracije sistema?

Namestitve? SELinux je del jedra. Seveda je treba skonfigurirat reč ob namestitvi sistema (v group policy editorju je tudi treba nastaviti te reči), potem pa deluje.

S tem da SELinux ima tudi permissive learning mode, s katerim lahko precej lažje sestaviš profil, ki ga potem uporabljaš v produkciji, kot z group policy editorjem na Windows (kjer moraš pač poklikat reči vsakič ko uporabnik pride jamrat, da mu nekaj ne dela).

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Ales ::

> vsakem letu pa je imel večjo rast kot Windows. Najbrž bo "linux" že jutri propadel, ja.

Rast, letos 10, drugo leto 12 uporabnikov = Wauuu 20% rast, samo še vedno je delež Linuxa pod 1% celote na desktopu, na serverju pa tudi MS lepo napreduje.

...snip...


Govoril sem o rasti na strežniškem področju. Po nekaterih ocenah je imel linux v letu 2008 okoli 37% strežniškega trga in je v porastu, hitrejšem kot ga ima Microsoft. Stanje na področju web strežnikov pa je trenutno 51,24% Apache, 33,81% Microsoft, ostanek si delijo drugi. S tem da je Apache imel že precej večji delež, v zadnjem času pa ta ponovno raste, medtem ko Microsoftov pada.

Vsem trolom navkljub, linux še zdaleč ni mrtev, odprtokodne rešitve pa še toliko manj. ;)

Res pa je, da pri odprtokodnih rešitvah pogrešam več povezanosti med projekti in večji fokus na integraciji različnih projektov in razvoj uporabnikom prijaznih rešitev. Veliko bi bilo potrebno storiti na področju izobraževanja in marketinga.

Taka diskusija kot se je razvila v tem threadu je dober pokazatelj tega, kaj manjka in kaj vse je na voljo.

Integracija, integracija, integracija... :)

darkolord ::

Seveda je treba skonfigurirat reč ob namestitvi sistema (v group policy editorju je tudi treba nastaviti te reči), potem pa deluje.

Ampak tega potem ne moreš skonfigurirat na neznanemu sistemu brez ustreznih dovoljenj.

jype ::

darkolord> Ampak tega potem ne moreš skonfigurirat na neznanemu sistemu brez ustreznih dovoljenj.

Na Windows pa lahko? Ko si v domeni sistem ni več neznan in dovoljenja očitno imaš (ker priklop Windows v domeno izdatno spremeni dovoljenja na samem računalniku).

Z integracijo prostega programja je pa tako - ponudniki te integracije so običajno vezani na posamezne odjemalce. Ponujanje izvedene integracije odprtokodni skupnosti (razen kot zgodbo o uspehu) nima velikega smisla, zato tega tudi nihče ne počne.

Ponudnikov je (v primerjavi z Microsoftovo mrežo) malo, a obstajajo.

darkolord ::

Na Windows pa lahko?

V bistvu niti ni potrebno zaradi virtualizacije (in izolacije - vse spremembe na lokalnem sistemu se shranjujejo na strežniku (za vsakega uporabnika)).

Mimogrede, MDOP se v večjem okolju uporabi v kombinaciji s precej močnejšim orodjem - System Center Configuration Manager:

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: darkolord ()

Matevžk ::

O kakšnih spremembah pravzaprav govorimo? Uporabniški program nima česa spreminjati, razen svojih nastavitev in podatkov, nad katerimi s tem programom dela uporabnik. Eno in drugo je lahko shranjeno lokalno ali na strežniku. Če želimo doseči izolacijo, za program spišemo SELinux konfiguracijo, ki programu omogoča dostop le do določenih virov (npr. direktorijev). Kaj nam tu manjka (razen GUI-ja in integracije, kar ti za 10k€ ponuja Jure)?
lp, Matevžk

darkolord ::

Virtualizacija.

Matevžk ::

Zakaj jo potrebujemo? Program lahko teče na lokalni mašini (v sandboxu, po zaslugi SELinuxa), lahko teče na strežniku (spet lahko v sandboxu), zaradi mene pa lahko tudi na virtualiziranem OS kjerkoli. Kaj pravzaprav želiš od virtualizacije?
lp, Matevžk

darkolord ::

Benefits of application virtualization
- Allows applications to run in environments that do not suit the native application (e.g. Wine allows Microsoft Windows applications to run on Linux).
- May protect the operating system and other applications from poorly written or buggy code.
- Uses fewer resources than a separate virtual machine.
- Run applications that are not written correctly, for example applications that try to store user data in a read-only system-owned location.
- Run incompatible applications side-by-side, at the same time and with minimal regression testing against one another.
- Maintain a standard configuration in the underlying operating system across multiple computers in an organization, regardless of the applications being used, thereby keeping costs down.
- Implement the security principle of least privilege by removing the requirement for end-users to have Administrator privileges in order to run poorly written applications.
- Simplified operating system migrations.
- Accelerated application deployment, through on-demand application streaming.
- Improved security, by isolating applications from the operating system.
- Enterprise can track easily license usage. Application usage history can then be used to save on license cost.
- Fast application provisioning to the desktop based upon user's roaming profile.

Advantages of Application streaming
- Given the complexity of modern applications, many functions are never or seldomly used and pulling the application on demand, is more efficient in terms of server, client and network usage.
- Simplified operating system migrations.
- Accelerated application deployment.
- Centralised application management, with local execution
- Ability to continue to use applications when off-line (in contrast to pure web-applications)
- Delivers fully featured desktop applications (in contrast to browser-driven web-applications)
- Software licence optimisation by controlling simultaneous users of software

Zgodovina sprememb…

jype ::

darkolord> Benefits of application virtualization

Ampak vsi ti "benefits" so potrebni zgolj na Windows.

Linux ima druge mehanizme za lajšanje naštetih tegob, kjer te tegobe sploh obstajajo. Linux, recimo, ne potrebuje virtualizacije, da lahko reši
- Run applications that are not written correctly, for example applications that try to store user data in a read-only system-owned location.
- Run incompatible applications side-by-side, at the same time and with minimal regression testing against one another.
- Maintain a standard configuration in the underlying operating system across multiple computers in an organization, regardless of the applications being used, thereby keeping costs down.
- Implement the security principle of least privilege by removing the requirement for end-users to have Administrator privileges in order to run poorly written applications.

Res pa je, da Linux ne more poganjati poljubnih zaprtokodnih aplikacij - te aplikacije lahko "crknejo", ker so slabo napisane, pa uporabniku nihče razen avtorja, ki ima dostop do kode, ne more pomagati. Te težave Windows rešuje zato, ker so v Windows okoljih aktualne. Linux jih ne rešuje zato, ker v Linux okoljih niso aktualne.

darkolord> - Ability to continue to use applications when off-line (in contrast to pure web-applications)

To na Linuxu zagotavlja druga tehnologija (coda fs).

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Matevžk ::

Edit: Jype je skoraj istočasno povedal isto kot jaz v veliko bolj strnjeni in za branje prijetni obliki.

Benefits of application virtualization
- Allows applications to run in environments that do not suit the native application (e.g. Wine allows Microsoft Windows applications to run on Linux).

Ja in?
- May protect the operating system and other applications from poorly written or buggy code.

SELinux.
- Uses fewer resources than a separate virtual machine.

Zakaj torej sploh kakršnakoli virtualizacija?
- Run applications that are not written correctly, for example applications that try to store user data in a read-only system-owned location.

S takimi aplikacijami je na Windowsih križ, Unix ima pa že dolgo standardizirana mesta za odlaganje datotek. Vkolikor bi vseeno naleteli na tako aplikacijo, jo lahko "virtualiziramo" s chroot.
- Run incompatible applications side-by-side, at the same time and with minimal regression testing against one another.

Bullshit. Kaj so to "incompatible applications"? Take, ki potrebujejo različne verzije knjižnic? Ni problema, vsaki aplikaciji podtaknemo svoje. Take, ki poslušajo na istih portih? Ja, to bi pa bil problem, če aplikacije nastavljive ... ampak katera sploh ni?
- Maintain a standard configuration in the underlying operating system across multiple computers in an organization, regardless of the applications being used, thereby keeping costs down.

Konfiguracija na Unix sistemih ni v registru, ampak datotekah, s temi pa znamo lepo operirati preko mreže ali kako drugače (ali pa če program zaženemo kar na strežniku).
- Implement the security principle of least privilege by removing the requirement for end-users to have Administrator privileges in order to run poorly written applications.

Takih Unix aplikacij ni (Windows aplikacije pa virtualiziramo z Wineom, ja). Za morebitne sorodne težave imamo SELinux.
- Simplified operating system migrations.

V smislu?
- Accelerated application deployment, through on-demand application streaming.

Govorimo o poganjanju programa s shareanega datotečnega sistema? To se je delalo tudi v DOSu.
- Improved security, by isolating applications from the operating system.

Utemelji, zakaj to potrebujemo. Operacijski sistem je tam zato, da zagotavlja storitve aplikacijam. Nočemo ga izolirati stran. Da pa aplikacije ne počnejo štale (da se jim omogoči dostop le do tistih virov, ki jih za svoje delovanje potrebujejo), imamo pa SELinux.
- Enterprise can track easily license usage. Application usage history can then be used to save on license cost.

Tole v resnici nima zveze z virtualizacijo. Res ne poznam softvera, ki bi spremljal uporabo posamezne aplikacije, ampak to ni ravno neka znanost. (Sem prepričan, da je to za jypea stvar dveh ur. In če ti bo on zagotavljal integracijo, je to vse, kar želiš vedeti.)
- Fast application provisioning to the desktop based upon user's roaming profile.

Obrazložitev?

Advantages of Application streaming
- Given the complexity of modern applications, many functions are never or seldomly used and pulling the application on demand, is more efficient in terms of server, client and network usage.

Kolikor vem, operacijski sistemi v pomnilnik naložijo le tiste dele aplikacije, ki jih potrebujejo. Če torej aplikacijo poženemo iz omrežnega datotečnega sistema, se bo preko mreže prenesel le tisti del aplikacije, ki ga rabimo.
- Simplified operating system migrations.

Na kakšen način že?
- Accelerated application deployment.

Ja, aplikacijo pač daš nekam na omrežje ... Čeprav na Windowsih so s tem težave, ja.
- Centralised application management, with local execution

Jasno. Vedno in povsod. O tem že nekaj ur govorimo.
- Ability to continue to use applications when off-line (in contrast to pure web-applications)

V kombinaciji s tem, da se prenese le tisti del aplikacije, ki ga uporabljamo, definitivno ne. Ker bo ravno takrat, ko bo user offline, potreboval nek nov del aplikacije. Sicer pa aplikacije ni problem prekopirati na lokalni disk, ne.
- Delivers fully featured desktop applications (in contrast to browser-driven web-applications)

Jasno.
Software licence optimisation by controlling simultaneous users of software

Ja, odvisno, kako je softver licenciran, ane ...
lp, Matevžk

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matevžk ()

MrStein ::

jype:
Vsaj štiri so, ki imajo _vse_.

Se pridružujem drugim: Naštej jih.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

jype ::

Redhat/Fedora, Suse/Opensuse, Mandriva, Debian/Ubuntu

Potem pa še Slackware in Gentoo, ki "nimata vsega", ker imata še več.

poweroff ::

Benefits of application virtualization


Darko, tukaj si pa hudo mimo vsekal.

Virtualizacija je nepotrebna, če so na voljo drugi mehanizmi, ki zagotavljajo enak efekt. In v Linuxu so!

Mislim, tako kot če bi težil, da mora imeti avto določen tip rezervoarja in komentiral, da ga moj avto pa nima, pa čeprav jaz v resnici vozim električni avto in rezervoarja sploh ne pogrešam.

MrStein: Suse, RedHat, Ubuntu. So bile omenjene v tejle debati. Dodam še Mint, Mandrivo in Fedoro. Evo ti jih šest.
sudo poweroff

Utk ::

Noben od teh nima "vsega". Če bi imel, bi blo moje življenje dosti bolj enostavno.

darkolord ::

Matthai: še vedno nisem slišal za nobenega, ki bi ponujal to. Ekvivalent virtualizaciji BREZ predkonfiguracije sistema.

Win ima tudi vse tisto, kar je bilo našteto (v stilu SELinux, NFS, ipd)

Zgodovina sprememb…

jype ::

CrniE> Noben od teh nima "vsega". Če bi imel, bi blo moje življenje dosti bolj enostavno.

Res? Česa pa nima?

darkolord> Win ima tudi vse tisto, kar je bilo našteto (varjanta SELinux, NFS, ipd)

Ja. Včasih je Windows tudi povsem smiselna izbira. Včasih pa ni. Včasih je pa celo nesprejemljiva. Enako velja tudi za Linux, se razume. Linux ne more biti del zaprtokodne igralne konzole, recimo, ker nesramna licenca tega ne dovoli.

Vlady ::

1)nobenga ne briga kaj znate vi v bashu nardit
2)nobenga ne briga kaj je vase mejhno podjetje naredilo(mogoce sploh nic ne delate in nategujete stranke z "racunalniskimi storitvami" tko kot 90% firm v sloveniji.
3)nobenga ne briga ce ste bli vi ful zadovoljni ko ste sli na openoffice(ker itak sam 3 stvari v excel napisete pa sprintate ker druzga sploh ne rabte delat).
4)nobenga ne briga ce se vam da doma ukvarjat z linuxom...verjetn se tud z debelo babo ukvarjate ce jo mate radi.
Ce ze hocte linux razsirjat...kar so tko kot so ze drugi napisal v Sloveniji uspesno nardil 5 let nazaj in potem zajebal tko da je sla res vecina ljudi nazaj na windowse...pol rajs naredte eno stran pa zacnite gor pisat te "administratorje"...oz loleke zarad katerih si nobeno izmed teh podjetij nikol vec ne bo upalo it na linux.
Pri nas ni profesionalne podpore.Ce enmu sefu dopizdi da se mu tajnice derejo da nic ne dela lahko takoj poklice repro ms al pa eno izmed 100 partnerskih firm, ki mu bojo poslale certificiranga strokovnjaka, ki jim bo zadevo zrihtu.Placal bojo KO NORCI ampak po tem bojo vsi tih in jim bo delal.
Pr linuxu je nazalost cist drgac.In again...briga me kaj znate vi in jst in moja teta nardit na linuxu.To nima veze.Kmeti,kmetice,tajnice in drugi bebcki bojo rajs rekl...to ne dela ne vem kaj so mi dal gor...poklicte unga Janeza da to zrihta.In bojo sli lepo na kavico in firma bo ob prihodek ker se bojo ti lenuhi zgovarjal da jim nic ne dela.
Pomagat jim bo znal pa sam en samooklicani linux expert, ki ga pac uporabla od osnovne sole.Ce bojo mel res slab dan bo njegovo linux znanje temeljilo na tem, da instalira ubuntu...in ce slucajno kj ne bo v paketkih...proba z configure make pa make install.Ce ne ga pac ne bojo vidl 3 tedne dokler mu tega doma ne rata instalirat.
In tko je pr nas.
Da ne omenim, da ponavad na linux firmo premakne en zaposlen, ki si je pol sam dal nalogo da bo to pol vzdrzeval...iz cistega fanboyizma.

In cist vedno ko pride to te debilne debate se zacne prvo po winsih pluvat...potem pa 3je linuxasi nastevajo po 20 programov, ki so cool.Problem neprofesionalnosti bojo pa zanikal v nedogled...ker njim pac dela in njihova mama zna browsat v conquerju.In to je seveda dost dobr razlog, da gre cela firma kretenov na linux.Itak ni vasa firma in vas bk.

Je razlog zakaj je slo velik firm nazaj na winse in zakaj placujejo tiste nesramno previsoke premije za licence in vdrzevanje.In tle ni razlog "boljsi os".S takim napihovanjem se pa to tud dolg ne bo spremenil.Linux desktop year bom pa docaku glih takrat kot flying car year.

Podpis pod tole... sicer pa tanajhujši zagrizenci so kar ostal brez besed in komentarjev... Zgleda nimajo več protiargumentov, ki bi spodbijali tale post >:D Ja fantje se bo treba sprijaznit, da resnica boli. Itak bo pa tale projekt v vietnamu mogoče zdržal največ 5 let, pol bojo pa pogruntal da jih preveč drago pride in bojo kupl winse 7 (ki bodo takrat najbolj in).
"Lotereya - naibolee točnyj sposob učeta količestva optimistov"

Matevžk ::

Zgleda nimajo več protiargumentov, ki bi spodbijali tale post

Obstaja lep slovenski pregovor, ki se je (tudi) tukaj udejanil v praksi.
lp, Matevžk

imagodei ::

jype & co,

kje bi si lahko kaj od teh orodij/rešitev, ki jih omenjate, prebral v strnjeni obliki. Po googlu so zadeve nekoliko zoprno razmetane...
- Hoc est qui sumus -

PaX_MaN ::

"Ce enmu sefu dopizdi da se mu tajnice derejo da nic ne dela lahko takoj poklice repro ms al pa eno izmed 100 partnerskih firm, ki mu bojo poslale certificiranga strokovnjaka, ki jim bo zadevo zrihtu.Placal bojo KO NORCI ampak po tem bojo vsi tih in jim bo delal."

Potem je to kombinacija švoh šefa, švoh admina in butaste tajnice.
Najslabši možen scenarij. Ki je pa verjetno precej pogost.

darksamurai ::

Ali niso pri peugeot-citroen z novell-om podpisali "težko" pogodbo za SLED (suse linux enterprise desktop)? SLED so naložili če se ne motim skoraj na vse pisarniške mašine (skoraj 20.000 računalnikov). Praktišno so samo strojniki in oblikovalci ostali na windows sistemu.
Pa tudi Belgijsko pravosodno ministrstvo uporablja SLED. Po njihovih besedah naj bi bili zelo zadovoljni z SLED. Novellov support pa stane veliko manj od windows licenc. Kod dodatek: na SLED definitivno deluje lotus notes. Ima zelo dobro virtualizacijo in kompatibilnost z windows, ker novell in MS kar dobro sodelujeta...

SLED z dobrim uradnim supportom je lahko konkurenca MS.

Zgodovina sprememb…

Poldi112 ::

>Je razlog zakaj je slo velik firm nazaj na winse in zakaj placujejo tiste nesramno previsoke premije za licence in vdrzevanje.

Jih mogoče lahko našteješ nekaj?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
««
3 / 6
»»

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Intelovi SSD-ji leta 2014 v celoti na 20 nm

Oddelek: Novice / Diski		319301 (6439) Jst
»

Malomaren test algoritma povzročil pol milijarde dolarjev škode na borzi

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		4411750 (9323) McHusch
»

Poganjanje Windows brez administratorskih pravic varneje (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Operacijski sistemi		5816278 (14142) noraguta
»

Svet: Opuščanje prostodostopnih brezžičnih omrežij

Oddelek: Novice / Zasebnost		153928 (2693) Jst

Več podobnih tem