Deset najbolj piratiziranih iger

rolih: torej nekaj takega kot itunes (ipd), samo da bi ti uvedel pavšalni (vinjetni) sistem, ki sponzorira velike konzumente na račun tistih, ki prenesejo malo, namesto obstoječega, kjer plačaš po porabi.

Nekako tako ja! To stvar bi uvedel v svetovnem merilu. Torej tudi, če ljudje potegnejo 1000 filmov mesečno bi še vedno avtor dobil par centov od vsakega kar se pa lahko hitro nabere. Morda bi lahko dal še omejitev na 2000 vsebin mesečno. To bi bilo nekje to. Avtorji bi dobili plačilo, ljudje pa bi imeli hiter dostop do česarkoli hočejo - in to legalno.

Vsekakor vsi ne uporabljajo Linuxa samo zaradi cene, ampak tudi zaradi njegovega delovanja in programov namenjenih njemu.

Razvoj iger je točno takšen, kot je razvoj programov. Za obe se porabi ogromno milijonov (to velja za velike komercialne izdelke), zato pa imajo takšno ceno. Kdor si to ne more privoščiti, naj jih ne bi uporabljal. Jebiga, sam nimam denarja za kakšnega BMW-ja, zato pa ga naj ukradem? Na srečo je dovolj drugih, cenejših alternativnih avtomobilskih modelov, tako, da se res ne morem pritoževati. Sploh pa je v ozadju še trg z rabljenimi avtomobili. Tudi ena od opcij.

Super bi bilo, če bi v prihodnosti imeli inteligentno strojno opremo, katera bi se skozi internet postopoma posodabljala in dobivala/pošiljala informacije o tem, če je naložena plačjiva programska oprema na tvojem kompu res licenčna oz. si za njo dejansko plačal. Če ne, se vse skupaj zablokiralo. Tako bi dosti pridobili freeware in tudi odprtokodna programska oprema, saj bi z enim mahom dobili še takoj točne statistične podatke o uporanbikovih navadah, uporabljenih programih, OSih, strojne opreme itn. A ste paranoični?

Sem pravkar kupil liter soka.
Tretjino sem spil, tretjino zlil na cesto, tretjino pa v rezervoar kosilnice.
Me zatozis ?

Sem pravkar kupil liter soka.
Tretjino sem spil, tretjino zlil na cesto, tretjino pa v rezervoar kosilnice.
Me zatozis ?

Dve pripombi...
Zakaj nisi začel s: "sunil sem liter soka". To bi bil ekvivalent downloadanja. Ko si ga pa kupil, imaš pa res v zvezi z njim (njegovim uživanjem) skoraj neomejene pravice. Ne pa z njegovim kopiranjem. In ne, ne smeš ga vliti v sosedovo kosilnico. Ker je njegova.

Se pa seveda strinjam, da so nekatere omejitve, ki jih poskušajo lastniki AP vsiliti kupcem, čisto neživljenjske. Kot recimo prepoved prodaje (originalnega primerka - ob tem, da ga ne uporabljaš več).

Zakaj nisi začel s: "sunil sem liter soka". To bi bil ekvivalent downloadanja.
E, wrong !

Ce hoces prakticni ekvavilent dowloada, bi ta primer popolnoma zadostoval;
V svoj kozarec bi natocil vodo iz vodovodnega omrezja.
Vendar se ta ista voda prodaja v plastenkah v trgovini.
Tukaj ne vidim popolnoma nic spornega.

Zakaj nisi začel s: "sunil sem liter soka". To bi bil ekvivalent downloadanja.
E, wrong !

Ce hoces prakticni ekvavilent dowloada, bi ta primer popolnoma zadostoval;
V svoj kozarec bi natocil vodo iz vodovodnega omrezja.
Vendar se ta ista voda prodaja v plastenkah v trgovini.
Tukaj ne vidim popolnoma nic spornega.

Jaz bi vodo z pipe raje imel za cenejšo konkurenco tisti z plastenk. Sej ni ukradena. Plačaš jo v vsakem primeru. Če pa nočeš plačaš pa vzameš tisto z potoka.

Če se ne strinjaš z ceno vode v plastenki, je zaradi tega ne ukradeš, ampak si lepo dobiš drugo (cenejšo) vodo.

Ko jaz potegnem dvd preko p2p nisem nič ukradel, kršil pa sem avtorske pravice.
Če pa grem v big bang in dam na skrivaj v žep dvd ter se nekako izmuznem iz trgovine, pa sem dvd ukradel in kršil avtorske pravice.

... seveda se vodnjak nikoli ne izprazne.

Volk nalit pa krava cela :)

... seveda se vodnjak nikoli ne izprazne.

Volk nalit pa krava cela :)

To se ne pomeni, da ga nekomu ni bilo treba izkopati. Vodnjak se sicer ne izprazni ampak po nekaj letih je mehanizem za zajemanje vode nekompatibilen z novimi posodami za vodo, ker so ze vsi itak zamenjali posode za vodo. So ze vsi hardware nadgradili... Zato mors pa tko al tko nov, boljsi, vecji vodnjak izkopat.

Ta vodnjak pa nato se vedno zadostuje manj zahtevnim porabnikom, tistim, z predpotopnimi kanglicami za vodo in navadnimi 17" steklenicami.
Ostali pa so s casom nekako postali nekompatibilni, saj so presli na trovedrnimi sistem in 64-nitno vrv, da ne omenjamo ReadyBoost™ vreteno, ki pospesi izmenjevanje veder za neverjetnih 17%.

Vendar se ta vodnjak zavraga posusi, sosed pa, glej no glej tebe ne bo vec cakal. Iz prostodostopnih nacrtov (in opazovanja tebe) se tako odloci zgraditi nov, boljsi vodnjak, zdruzljiv tudi z pravkar prihajajocimi 8-vedrnimi sistemi, in navsezadnje z vretenom kateri podpira tudi naprednejso, 128 nitno vrv (64-nitna vrv vcasih preprosto ni dovolj pri takem stevilu veder, pa ne da bi bila kaj mocnejsa).

Situacija je idilicna, vse dokler se pri tem vodnjaku ne oglasi poslovnez, kateremu gredo posli usteklenicene vode zadnje case (zelo) slabo, pa ne da bi bil za casom s svojim starim sistemom steklenic.
Vidi, da si ljudje celo raje sami zajemejo vodo, kot da jo kupijo, nekateri so sli do te meje, da so si celo izgradili vodovod.
Njegov trzni um kmalu ugotovi, da je ta vodovod zagotovo kriv za njegov neuspeh, kljub temu, da v tej poletni vrocini prodaja se vedno narasca.
Kmalu poklice dezelnega glavarja in mu razlozi to zaskrbljujoco situacijo. Seveda nasega bistroumca zasrbijo podplati in moz se nemudoma opravi preuciti situacijo v to hudomusno vas, kjer se brez njegovega privoljenja pretakajo divje vode gor in dol.
Seveda mu to ni po godu, saj se mu, visokomislecemu in navsesploh umsko razvitemu cloveku, misel na pitje teh divjih voda preprosto gnusi, zato se isti dan (zejen) pride do polnilnice da poroca o situaciji. Seveda se strinjata, da je potrebno prepovedati ta divja napajalisca, nato pa suhih ust nazdravita v en glas !
Bistri poslovnez se cez cas spomni, da bi lahko s posebnimi zamaski in krusljivimi vratovi steklenic preprecil njihovo ponovno uporabo, seveda to (skoraj) nobenemu ni po godu, tako da se se nekaj tistih, zadnjih uporabnikov te zastarele opreme prikljuci na vodovod.
Seveda je ogenj v strehi in bistri mozje posljejo po vaske krvnike da se neposlusen narod nauci kozjih molitvic, a glej ga glej, ti krvniki ze uporabljajo sistem vodovoda ...

:>

BigWhale:

Moj primer si pa prakticno ignoriral.

Saj ti si tudi mojega.

Erm, ne nisem. Sem ti razlozil, da lahko ti komot sok stran zlijes. :)

Za tisti fructalov sok ste naredili slabo primerjavo. Pri njemu je zaščiteno ime (npr. Fruc), ki je breztelesen predmet varovanja. Če ga bi npr. prilepil na steklenico svojega soka s tem res ne bi ničesar neposredno ukradel, kratil pa bi pravice lastnika registrirane blagovne znamke (in iz njih izhajajoče prihodke).

Sama receptura za pijačo ni varovana v smislu varovanja intelektualne lastnine. Varovana je samo kot poslovna skrivnost - njeno razkritje bi za sabo potegnilo čisto drugačne postopke.

Po enakem načelu delujejo tudi farmacevtska in avtomobilska industrija. Lahko sestaviš kopijo Golfa, samo ne smeš mu reči Golf. Lahko narediš kopijo Aspirina (po preteku patentov), ne smeš pa je poimenovati Aspirin. Čeprav so to breztelesne stvari, se v skladu z zakonom še vedno lahko zavaruje določene pravice nad njimi.

Čeprav avtorska dela, blagovne znamke in patenti niso ena in ista stvar, so sorodni, saj se tičejo breztelesnih stvari, kjer se škoda ne povzroča z odtujitvijo. Tako jih ni možno ukrasti v "materialnem" smislu, lahko pa se lastnika pravic še vedno okrade za pravice, ki mu jih jamči zakon.

Kar se pa tiče pravic, pa imam eno kratko razmišljanje:

• Vsakdo ima pravico početi karkoli, dokler to ne posega v pravice drugih ljudi.


• Če meniš, da imaš pravico do dobrine - avtorskega dela, potem priznavaš, da ima ta dobrina zate otipljivo vrednost.


• Vrednost se na prostem trgu izrazi z menjavo za drugo dobrino ali opis vrednosti dobrine - denar.


• Zakon na koncu definira kdo so tisti, ki imajo pravico do tega nadomestila za uporabo.


• Če lastniku pravic - upravičencem ne daš nadomestila, ki ga pričakuje, potem si avtorja prikrajašal za tisto do česar je upravičen.


• S tem, ko ne spoštuješ zahtev lastnika pravic, neposredno omejuješ njegovo pravico samo zato, da si bi pridobil ugodje. S tem poskušaš ohranjati svoje pravice, vendar tudi kršiš pravice drugih.


• Aha... torej ti lahko omejuješ pravice drugim, drugi pa jih ne smejo tebi. Kar pomeni, da posledično meniš, da lahko počneš karkoli ti ustreza, ne da bi za to kadarkoli in komurkoli odgovorjal.


• Bodisi se pišeš Rupel, bodisi je tvoja logika notranje nekonzistentna.

Po enakem načelu delujejo tudi farmacevtska in avtomobilska industrija. Lahko sestaviš kopijo Golfa, samo ne smeš mu reči Golf. Lahko narediš kopijo Aspirina (po preteku patentov), ne smeš pa je poimenovati Aspirin. Čeprav so to breztelesne stvari, se v skladu z zakonom še vedno lahko zavaruje določene pravice nad njimi.

Kolikor vem, niti kopije golfa ne smeš narediti, ker je tudi oblika avtorsko zaščitena. Saj je bil lani primer, ko so vzhodnjaki prekopirali "rit" od neke nemške krave (džipa), pa so jih takoj privili.

Se pa strinjam, da se gre včasih s tem varovanjem občutno predaleč (pri patentih, ki dovoljujejo patentiranje poslovnih idej, očitnih algoritmov...). Tudi pri obliki podobni neki drugi gre bolj po sistemu, kdo si bo kupil boljše plačane odvetnike...

... v zgoraj omenjenem članku me predvsem moti napačna uporaba besede "piracy", ki jo avtor članka konstantno uporablja kar tako lahkotno za vse uporabnike, tudi tiste navadne, ki imajo samo kopijo brez ustrezne licence ... nekateri se resnično na vse mogoče načine trudijo, da bi kar iz vsakega "otroka" naredili kriminalca

Piratstvo v pravnem smislu itak ne obstaja. Gre za kršitve avtorskih pravic, te pa se ne razlikujejo, če imaš "samo kopijo brez ustrezne licence" ali pa kopiraš za koga tretjega.
Preprodajalcev piratskih kopij itak praktično več ni, ker torrentov res ni težko uporabljati. Škoda pa je na koncu enaka.

Ker je ta debata vzbudila moje zanimanje, bom še sam prispeval k njej.

Čeprav je tisti članek zanimiv, moram reči da sem precej razočaran nad njim. Kljub temu da avtor na začetku trdi da se trudi biti nepristranski, se v nadeljevanju izkaže da je kar precej pristranski kar se tiče piratstva. Zato sicer priporočam branje članka, ampak z nekaj pazljivosti.

Moje osebno mnenje je, da je piratstvo pravzaprav dokaz pomanjkanja pomembne funkcije v industriji video iger in to je možnosti preizkušanja pred nakupom. To ne pomeni da teh možnosti ni, ampak da niso izkoriščeni oz. niso dovolj dobro izkoriščeni. Sistem v katerem živimo pač sili ljudi, da so glede svojih nakupov čim bolj ekonomični. Navsezadnje 50 € ni malo denarja, zato za njih kupec pričakuje veliko število ur zabave. Zato, da bi jih dobil, se mora osebno prepričati da je izdelek zanj dejansko zanimiv. Sicer obstajajo razne strokovne ocene iger, ampak te so že po naravi subjektivne. Kar ocenjevalcu ni bilo všeč, še ne pomeni da nobenemu ne bi bilo všeč.

Demoti in razne trial verzije so kar v redu rešitve, ki so se v preteklosti že izkazale za zelo dobra sredstva preizkušanja in ki so pomagala uspehu neke igre. Ampak mislim, da bi bila zdaleč najboljša rešitev obstoj sposojevalnic video iger t.i. "igrotek" (oz. kakšno boljše ime). Na tak način bi lahko ljudje poskusili polno igro in bi se potem lahko na osnovi tega odločili za nakup. Sicer bi rad bil popolnoma jasen, da to ne bi popolnoma preprečilo piratstva. Ampak vseeno verjamem, da bi ga do velike mere zmanjšal, ker bi bili ljudje bolj sigurni v kvaliteto nekega izdelka.

Na žalost pa obstajata dva problema kar se tiče te ideje. Najprej je dejstvo, da je obstoječa struktura neustrezna za tako dejavnost. Enostavno je preveč možnosti prek katerih bi lahko uporabnik sposojeno igro zlorabil za to, da si ustvari lastno kopijo (izpiše si CD-key, prekopira igro, naloži polno igro na računalnik itd.). Sicer bi lahko za rešitev nekaterih teh problemov lahko uporabili "piratske" metode (piratski CD-keyi, privatni servetji itd.), ampak potem je zelo dvomljivo da bi distributerji želeli poslovati s temi "igrotekami".

To se navezuje na drug problem. Prvi problem bi bilo mogoče rešiti, če bi "igroteke" sodelovale z izdelovalci pri ustvarjanju posebnih kopij za sposojanje. Vendar je problem v temu, da ni nujno če bi izdelovalci želeli to storiti. Kot dokazuje primer Atarijeve igre E.T. iz leta 1982, izdelovalci se včasih zavedajo da je njihov izdelek slab (ali pa celo namerno delajo slab izdelek), zato računajo na neigralni material (oglaševanje, znana licenca, "podkupovanje" znanih ocenjevalnih revij in strani itd.) da jim prinese bajne dobičke. Z vse večjimi stroški izdelovanja video iger, je dokaj verjetno da se je tako ravnanje samo še razširilo. Zato raje vidijo, da morajo potrošniki na slepo kupovati video igre. Ampak ker potrošniki tega ne želijo, se potem pač obrnejo na druge, manj legalne metode. Kar nas spet zopet privede k piratstvu in s tem je ta začaran krog sklenjen.

Zadnji sklep? Piratstvo je sigurno velik problem in je prav, da se podjetja trudijo zaščititi svojo intelektualno lastnino. Vendar glede na dejavnike ki sem jih omenil, lahko z nekaj gotovosti trdimo da izdelovalci sami in komercialna narava področja tudi do neke mere podpihujeta rast internetnega piratstva. Zato dokler se ne bo našla prava metoda preko katere lahko kupec zadovoljivo preizkusi izdelek pred nakupom, je zelo verjetno da bo piratstvo še zmeraj škodovalo industriji video iger.

TPM je v nekaterih primerih dober tudi za varovanje podatkov na računalniku.

Največja težava DRMja pa je to, da lahko aktiviraš vsebino samo tako dolgo, dokler server za aktivacijo obstaja. Ko potem neko podjetje, ki ima določeno spletno trgovino (recimo glasbe) propade, ne boš mogel več aktivirati in je edina možnost samo brisanje vseh datotek, ker ti tako nič več ne koristijo.

Glede DRMja pri igrah pa je v tem, da nima neke standardizirane podpore od OSa. Če bi vse to skupaj povezali, bi bila uporaba tega veliko preprostejša in veliko manj moteča.

Ne vidim kako točno naj bi bil DRM odgovor na potrebo potrošnika da preizkusi izdelek pred dejanskim nakupom. Navsezadnje je namenjen zaščiti kupljenega izdelka.

DRM - Digital Rigths Management - je samo orodje. Oziroma cela paleta različnih orodij. Kako se ga uporabi je stvar tistega, ki ga uporablja. Hipotetičen primer za preizkuse je, da si bi igra neizbrisno zapisala datum namestitve v strojni del DRM-ja. Potem bi pa delovala npr. 7 dni - za preizkus. Dokler imaš isto matično ploščo, ne boš mogel še enkrat preizkušati iste igre.

Težava je v temu, da ti danes nič ne brani "popraviti" izvršljive datoteke in igri/programu preprečiti, da bi sploh karkoli preverjal v strojnem delu DRM-ja. To pa se lahko reši edino tako, da operacijski sistem sam del svojih pristojnosti prenese na strojni del DRM-ja, ki sistemu potrjuje, da je izvršljiva slika aplikacije identična tisti, ki jo pričakuje dobavitelj.

No, to se potem napade z ločeno aplikacijo, ki pusti programsko kodo na disku nedotaknjeno, izvajanje pa dejansku ustavi ali prestreže že na prvem koraku, potem pa kar neposredno v pomnilniku popravi izvršljivo sliko aplikacije. Edini način, da se pa zavaruješ še proti temu, pa je znova omejitev, ki jo operacijski sistem izvede v sodelovanju s strojnim delom DRM-ja, kjer se varuje seznam odobrenih aplikacij, ki se jih lahko varno poganja, ne da bi bila ogrožena varnost sistema.

In tako pridemo do zaprte platforme, na kateri v skrajnem primeru ne moreš pognati niti razhroščevalnika, vsak dodatek pa mora biti podpisan in odobren s strani neke centralne avtoritete, če želiš da bo "sodeloval" z najnovejšo igro. Sicer pa takšne platforme že imamo: igralne konzole.

To zaporedje korakov pri varovanju avtorskih pravic pa je tisto, ki te s samimi dobrimi nameni pripelje do vrat pekla. Pri enonamenski igralnih konzolah to ni problematično, pri večnamenskih odprtih strojih, kot je PC platforma, pa je uporaba DRM-ja na ta način napad na njeno bistveno prednost.

Jp. To se strinjava, da tovrstna zaščita bodisi ni učinkovita, bodisi uniči PC-je, kot jih poznamo danes. Za fizične in monetarne omejitve izposojevalnic pa se strinjava, da je težava (še vedno) v temu, da je kopiranje še vedno možno - težava še vedno ni odpravljena.

Zato še vedno mislim, da je potrebno spremeniti nekaj v okolju, ker znotraj "sistema" ne vidim tehničnih rešitev, ki bi lahko dolgoročno res delovale. Tako kot npr. SMTP protokol. Sam protokol ni varen in ne nudi nikakršnih garancij. Lahko pa spročila zavarujemo na nekem drugem nivoju, s čemer postanejo pomankljivosti SMTP protokola nepomembne.

Če ne moremo tehnično rešiti problema "piratstva", potem je potrebno najti nekaj, kar bo piratsvo naredilo za irelevantno. Lahko odstranimo vzrok, lahko pa razmišljamo tudi v smeri kakšnih čisto novih pristopov k igranju/plačevanju. Vendar....

Dosedanji poskusi z "zategovanjem" zakonodaje so se še povsod izkazali za neproduktivne. DRM se je izkazal za neproduktivnega. Mikroplačila še vedno niso zares zaživela. Vse igre ne morejo biti MMO. Pavšali niso pravični (samo spomnite se dodatka za prazne pomn. medije). Za igranje omrežna povezava ni vedno potrebna/smiselna. Vse to je na nek perverzen način problem "piratstva" še povečalo: na eni strani so višji stroški produkcije in podpore, na drugi strani je zaradi težav, ki ji zaščite povzročajo, vedno več "povpraševanja" po nelegalnih kopijah in dodatkih (no-cd popravki, ipd.). Uporabniki - stranke teh produktov pa vedno bolj mislijo, da je piratstvo legitimna rešitev tega problema, tudi če ni legalna.

Pff... v kakšnem močvirju smo končali... Ampak nič hudega. Če ne prej, se bodo zadeve spremenile, ko bo prišla na oblast današnja mladina

Če ne prej, se bodo zadeve spremenile, ko bo prišla na oblast današnja mladina

In kaj konkretnega bi se spremenilo? Učijo se od svojih staršev ali pa vzornikov, ki niso pozitivno misleči in vidijo le materialne dobrine. Nič se ne bo spremenilo. Le hujše bo.

In kaj konkretnega bi se spremenilo? Učijo se od svojih staršev ali pa vzornikov, ki niso pozitivno misleči in vidijo le materialne dobrine. Nič se ne bo spremenilo. Le hujše bo.
Niso -vsi- taki ..

Ne razumem kaj si želel povedati.
Z dovolj denarja bi se lahko na primer spomnili, da lahko ta izdelek pijes doma le iz njihovega kozarca, z njihovo slamico in njihovim pooblastilom ...
Povedati hocem, da je prakticno v njihovem -interesu- da ti krsis njihove (kupljene) pravice.
Spomnijo se lahko skorajda karkoli (trapastega), kar se ze na splosno ne odobrava med javnostjo, da se lahko nato pritozujejo nad krsenjem tega pa tega ..
Tako kot ti ne mores svojemu otroku dati ime McDonald, ker s tem krsis njihove pravice.


Ta o kratenju prihodkov je pa se vedno bosa.

Obliko se je zlorabljalo levo in desno. Od ZDA do Kamčatke.
In se kljub temu niso splomnili da bi lahko prodajali -authentic- robo ?

Tega nisem nikjer zapisal.
Samo pravim ..

Spomnijo se lahko skorajda karkoli (trapastega), kar se ze na splosno ne odobrava med javnostjo, da se lahko nato pritozujejo nad krsenjem tega pa tega ..

Kot recimo davke. A smo zato, da se ukinejo?

vau, v tem članku sem omenjen! jeee

Spomnijo se lahko skorajda karkoli (trapastega), kar se ze na splosno ne odobrava med javnostjo, da se lahko nato pritozujejo nad krsenjem tega pa tega ..

Kot recimo davke. A smo zato, da se ukinejo?

Komot! Samo ne potem jokat ce bos placal 500 EUR za popravilo zoba. :>

U bistvu bi teh 500EUR z manjko davkov nabral ze z .. prvo placo ?