» »

Linux dobil podporo za CrossFire in OverDrive

Slashdot - Pri AMDju se že nekaj časa opazno trudijo z Linux podporo za svoje Radeon grafične kartice. Tako so izdali natančne specifikacije svojih kartic in s tem omogočili razvoj popolnoma opensource gonilnika, sproti pa so tudi razvijali lastne zaprte Catalyst gonilnike.
Sedaj so naredili še dodaten korak: pred dnevi so izšli Catalyst 8.8 gonlniki, ki prvič na Linuxu podpirajo tehnologiji CrossFire in OverDrive. Tako lahko sedaj tudi uporabniki Linuxa povežejo skupaj več grafičnih kartic in s tem opazno pospešijo delovanje 3D aplikacij. Za to poskrbi CrossFire, medtem ko OverDrive avtomatsko navija grafične kartice in s tem z njih stisne še malo več hitrosti. Pri Phoronixu so obe novosti že dali pod drobnogled (OverDrive, CrossFire).

Poleg tega pa novi gonilniki prinašajo tudi Adaptive Anti-Aliasing ter podporo jedru 2.6.26.

91 komentarjev

strani: « 1 2

smihael ::

Pame4tno. Vejo, da bo Linux sčasoma prevladal in tu imajo prednost pred nVidio, ki se tega ne zaveda tok dobr...
Ubuntu @ KDE 4.13

Blinder ::

Js na tem j****** ubuntuju moram laufat monitor na nizji resoluciji kot ima normalno, ker sicer imam preslabo osvezevanje. Pa sem provaval ubuntujeve driverje, driverje z ati-jeve stran, pa se restircted driverje, in nobeni ne delajo zadovoljivo dobro. Zdaj cakam da menjam monitor pa graficno, pa bom pol spet se jebal z driverji.

Kaj ti bo podpora xfire ce niti osvezevanja monitorja se ne da nastimat vedno :\
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
G3258, GT740 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija

PaX_MaN ::

Itak da se da nasatavljat. V Ubuntujevem meniju bi moral imeti vnos "ATI Catalyst Control Center". Klikneš, odpre se okno, klikneš "Display Manager" in dobiš seznam priključenih monitorjev. Izbereš enega, in spodaj v zavihku "Properties" izbereš v "Refresh Rate" vrednost, ki ti paše.
No, to velja za gonilnike z ATIjeve strani. Za Ubuntujeve, s Synaptica, potrebuješ še paket "fglrx-control". Če gornjega vnosa v meni ni, odpri konzolo in zaženi "amdccle".
Neresno trolanje JS @ https://github.com/paxman/ZDIJZovanje
Za tenorista me imajo: BSi, Policija, MF.
Kar pogreje me pri srcu!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: PaX_MaN ()

zee ::

Nadalje imas se "brute force" metodo in si zadevo nastavis z ustreznim vnosom v /etc/X11/xorg.conf.

Sem pa imel v preteklosti en kup tezav z ATIjevimi graficnimi karticami v Linuxu, vzrok so bili slab/zanic gonilniki.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
erwin3: Dual Xeon X5650, 32 GB RAM, 14 TB HDD

PaX_MaN ::

Evo, še dokaza:


Neresno trolanje JS @ https://github.com/paxman/ZDIJZovanje
Za tenorista me imajo: BSi, Policija, MF.
Kar pogreje me pri srcu!

jinzo ::

@mihas10
Trenutno so še kar za nVidio, in še bodo kako leto morali pridno codat da bodo prišli na enako raven. Je pa res, da delajo ( in imajo stvar zastavljeno ) bolje kot nVidia.

@Blinder
Si prepričan, da je Xorg pravilno skonfiguriran ?

PaX_MaN ::

Ja, lahko da je Xorg zyeban. Poskusi zagnati "aticonfig --initial -f" v konzoli.
Neresno trolanje JS @ https://github.com/paxman/ZDIJZovanje
Za tenorista me imajo: BSi, Policija, MF.
Kar pogreje me pri srcu!

Vlady ::

A s tem si samo še rešujejo rit pred propadom al kaj???
"Lotereya - naibolee točnyj sposob učeta količestva optimistov"

MrStein ::

ter podporo jedru 2.6.28.

A res ? A imajo časovni stroj ? :))

Glede frekvenc: Kje je Matthai, da pove, da lažete, ker se da vse brez konzole rešit ??? <-- sarkazem, a vsebuje tudi kanček resnice

Sicer meni nVidia kaže, oziroma ne kaže (signal out of range), sliko med nalaganjem, prijavni ekran utripa na "prijetnih" 60 Hz, desktop pa sem uspel nastaviti na 85 Hz (nastavil sem sicer 52 Hz, ker je to edino ponujeno v meniju, razen še 51 in 50) ...
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

Mavrik ::

ter podporo jedru 2.6.28.



A res ? A imajo časovni stroj ? :))


Hmnja, to pa dobiš če bereš med pisanjem ene novice še drugo novico zraven :P
Popravljeno.
The truth is rarely pure and never simple.

jype ::

Vlady> A s tem si samo še rešujejo rit pred propadom al kaj???

Glede na to kako je NVidia zadaj je iz tvojega odgovora mogoče skleniti samo to, da je tvoje znanje o računalnikih nezadostno.

BigWhale ::

Mal mi gre ze na zivce, da vsaki dve leti kupim graficno kartico od drugega proizvajalca... ;>

Jst ::

I hate fglrx to the bottom of my heart!
Proton decay is a tax on existence.

Vlady ::

Vlady> A s tem si samo še rešujejo rit pred propadom al kaj???

Glede na to kako je NVidia zadaj je iz tvojega odgovora mogoče skleniti samo to, da je tvoje znanje o računalnikih nezadostno.

Ne ampak nvidia ima delujoče (no tako tako, vendar bolj kot ATI) driverje za linux. ATI je imel vse nekaj kripljasto in sedaj ko sami ne znajo, bodo pa dali opensource driver v smislu "mi smo tako nesposobni, dajte si kar sami driver napisat..." Tole potezo jaz razumem kot dejanje iz obupa in ne iz tega, da bi se želeli nekam razširiti.
"Lotereya - naibolee točnyj sposob učeta količestva optimistov"

PaX_MaN ::

Ajt, definiraj, kaj zate pomeni "delujoče". Da te potem PWNamo, da se ne boš ven videl.
Neresno trolanje JS @ https://github.com/paxman/ZDIJZovanje
Za tenorista me imajo: BSi, Policija, MF.
Kar pogreje me pri srcu!

Pithlit ::

ATI je imel vse nekaj kripljasto in sedaj ko sami ne znajo, bodo pa dali opensource driver v smislu "mi smo tako nesposobni, dajte si kar sami driver napisat..." Tole potezo jaz razumem kot dejanje iz obupa in ne iz tega, da bi se želeli nekam razširiti.


Ta poteza ja lahko le kompliment odprto kodni skupnosti. In seveda je AMD za to vreden pohvale. Hkrati z odprtjem specifikacij AMD še vedno razvija svoje zaprte driverje (pa saj to piše že v novici... ampak nekateri imamo pač, v uveljavljanju svojega prav, težave z branjem). Z objavljenimi specifikacijami pa je odprtokodnikom omogočeno, da spišejo boljše (ali pa slabše) driverje za te kartice. Neodvisni razvijalci imajo namreč veliko več svobode pri pisanju driverjev. AMD-ju se gre za to, da spravi skup najbolj stabilne driverje, drugim razvijacem pa mogoče to, da iz kartic iztisnejo čim več, tudi na račun stabilnosti.

Sicer pa, "it's all about choice". Čakam na dan, ko bom lahko izbral optimirane driverje glede na to kaj nameravam na računalu početi. In ni mi treba škatle niti reboot-at če jih hočem zamenjati.

Aja, tako, mimogrede... "ATI" že nekaj časa nima tako "kripljastih" driverjev. NVidia se počasi lahko začne od AMD-ja tudi učiti. Imam pa tako AMD-jevo kartico kot nVidia kartico - čist tako... iz firbca.
Life is as complicated as we make it...

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: Pithlit ()

BaRtMaN ::

nVidia ima še vedno manj problematične gonilnike. Je pa res, da se AMDjeve korake precej bolj budno spremlja, zato je nek občutek evolucije, pri nVidii pa stagnacije.

jype ::

fglrx: module license 'Proprietary. (C) 2002 - ATI Technologies, Starnberg, GERMANY' taints kernel.
Symbol init_mm is marked as UNUSED, however this module is using it.
This symbol will go away in the future.
Please evalute if this is the right api to use, and if it really is, submit a report the linux kernel mailinglist together with submitting your code for inclusion.

Očitno tale "proprietary" razvojni model šepa daleč zadaj. Najnovejši gonilnik na ne preveč najnovejšem jedru, pa deluje samo zaradi backward compatibility layerja.

BaRtMaN> nVidia ima še vedno manj problematične gonilnike. Je pa res, da se AMDjeve korake precej bolj budno spremlja, zato je nek občutek evolucije, pri nVidii pa stagnacije.

Če hočeš delujoč suspend/resume in power saving na laptopu, potem so open source radeon gonilniki svetlobna leta pred NVidiinimi.

smihael ::

Vsi tisti, ki ste me zanikali češ, da so nVidia driverji še vednoi boljši...
- trenutni stabilni gonilnik (prenešen z uradne strani) ne dela! pač javi napako in to na vseh grafičnih (ko razširi binary javi: No such file or directory: nvidia-installer).
- vsaj na Debianu ga je treba vsakič na novo inštalirat če nadgardim kernel. Pri ATIju tega ni več treba (včasih pa)
Ubuntu @ KDE 4.13

mile ::

sam že par mesecev uporabljam open-source rešitev za mojo r5xx grafično kartico...

veliko bolje kot ta blob, edino powerplay še ne deluje 100%
hitrost 3D ni na nivoju fglr-a, vendar iger itaq ne igram

WarpedOne ::

Moj ubuntu 8.04 64 bit še vedno NE dela na novi 4850 grafični. Drajver veselo zamrzne celo mašino.

Generični ati drajver "dela", če ignoriram skorumpirano grafično paleto in to da podpira natanko en refresh rate - 59Hz.
Kako leta 2008 programerjem, ki naj bi bili vredni svoje plače uspejo takšni "podvigi" mi ni jasno.

Nvidia je špilala ko violina, žal je kartica tulila ko sesalec...
What do you Think to Know?
Why do you Think you Know it?

jype ::

WarpedOne> Nvidia je špilala ko violina, žal je kartica tulila ko sesalec...

Bug v driverju, ja. nvclock -F 40 al nekej takega je treba pognat.

MrStein ::

Hja, meni pa binarni nvidia driver ponuja 50, 51,52 in 54 Hz...

Pa da en HD film ne more predvajat brez zatikanja...
Gre XP 32 bit gor, takoj ko bom spet doma.

(Q6600@3Ghz , nv8800GT)
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

AtaStrudl ::

Se opravicujem, ce vracam temo mali nazaj...

Ali je pri LCD monitorjih refresh rate sploh se pomemben? Pri CRTjih je oci utrujalo utripanje intenzitete, ki ga pri LCD ni (oz. je odvisno samo od backlighta).

P.S. govorim o nas, ki kljucamo programe itd, igricarji imajo seveda neke svoje standarde...

techfreak :) ::

AtaStrudl: seveda je pomembno. Če je nastavljeno napačno osveževanje, utripa tako kot lightshow. Kar preizkusi.

MrStein ::

Hvalabogu večina sistemov ne omogoča takega "nastavljanja" in je vedno 60 Hz.
Tudi če daš recimo 75 Hz, kar se tu in tam podpira, ekran v resnici vseeno prikazuje le 60 slik na sekundo.
Le novi TV LCD paneli podpirajo več (100 slik na sekundo, če se ne motim).

Drugače je slika na LCD statična. Lahko bi "ubil" vezje za osveževanje in bi slika bila tam še celi dan. (torej se ne ugasne in s tem utripa; kot če bi se, če bi ga po ugašanju takoj spet prižgali, bi spet ugasnil, spet prižgan, ugasnjen, prižgan, ugasnjen, prižgan, ugasnjen... kot CRT)
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

Jst ::

Opensouce driverji so hvalevredni za tisto skupino programerjev, ki uporabljajo GPGPU. Na linuxu še ni takšnega compilerja, če se ne motim; če se, me prosim popravite.
Proton decay is a tax on existence.

Vlady ::

Hvalabogu večina sistemov ne omogoča takega "nastavljanja" in je vedno 60 Hz.
Tudi če daš recimo 75 Hz, kar se tu in tam podpira, ekran v resnici vseeno prikazuje le 60 slik na sekundo.
Le novi TV LCD paneli podpirajo več (100 slik na sekundo, če se ne motim).

Drugače je slika na LCD statična. Lahko bi "ubil" vezje za osveževanje in bi slika bila tam še celi dan. (torej se ne ugasne in s tem utripa; kot če bi se, če bi ga po ugašanju takoj spet prižgali, bi spet ugasnil, spet prižgan, ugasnjen, prižgan, ugasnjen, prižgan, ugasnjen... kot CRT)

Motiš se, CRT se ne prižiga/ugaša, pač pa curek potuje po vseh vrsticah od ene strani proti drugi navzdol in ko pride do konca, traja nekaj časa da se vrne na vrh. To je utripanje. Katodna cev pa se ne ugaša/prižiga ker se niti ne more tako hitro, pa tudi uničil bi jo v parih minutah če bi jo hotel tako hitro prižigati/ugašati. Poleg tega pa ima katodna cev še predgretje... Škodljivo pri CRT-jih je to utripanje in pa zaletavanje elektronov v zaslon (da par elektronov uide iz zaslona, zato se na njem nabere "statična elektrika". In ti elektroni šibajo tudi do tebe, zato si kolikor vem izpostavljen tudi alfa in beta sevanju, ki je sicer majhna doza ampak v dolgem intervalu lahko škodljiva. Utripanje pa škodi očem.
"Lotereya - naibolee točnyj sposob učeta količestva optimistov"

Matevžk ::

Frekvenca, s katero grafična kartica osvežuje sliko, je neposredno vezana na frekvenco utripanja CRT zaslona. Nižja kot je frekvenca, manjkrat se bo slika na CRT zaslonu osvežila in daljša (in bolj moteča in za oči škodljiva) bo "tema" vmes.

Pri LCD zaslonih tako ali tako pride do pretvorbe v digitalno sliko in hitrost osveževanja na grafični kartici nima nobene zveze z utripanjem na zaslonu (frekvenca utripanja osvetlitve je fiksna).
lp, Matevžk

MrStein ::

Ok kod ideja, da osvetlitev sploh utripa ?

Vlady, mislil sem "pixel se (pod vplivom elektronskega žarka) prižge (zasveti), milisekundo potem pa se ugasne (neha svetit)".
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

Matevžk ::

Utripa ali ne, važno je, da smo si na jasnem, da to z "refresh rateom" nima veze. :)
Ideja, da osvetlitev utripa, je od tega, da navadne žarnice utripajo. ;) Kako pa delujejo svetila, ki se uporabljajo za LCD backlight, pa ne vem, zato se v to nisem poglabljal.
lp, Matevžk

MrStein ::

Ampak trdil si vseeno ? c c c
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

Matevžk ::

Slabo sem se izrazil; v tisti točki nisem želel ničesar trditi ...
lp, Matevžk

Matrin ::


Ideja, da osvetlitev utripa, je od tega, da navadne žarnice utripajo.


Ta je pa za v arhiv. Se mi zdi da to tudi nisi povedal kar si hotel. Zakaj bi navadna žarnica, ki gori skoraj v pravem pomenu besede, utripala? Zaradi frekvence izmeničnega omrežja se skoraj ne bi smela, saj se ne uspe ohladiti medtem ko elektroni stojijo, ali pač?

Vlady ::


Ideja, da osvetlitev utripa, je od tega, da navadne žarnice utripajo.


Ta je pa za v arhiv. Se mi zdi da to tudi nisi povedal kar si hotel. Zakaj bi navadna žarnica, ki gori skoraj v pravem pomenu besede, utripala? Zaradi frekvence izmeničnega omrežja se skoraj ne bi smela, saj se ne uspe ohladiti medtem ko elektroni stojijo, ali pač?

Navadna žarnica sicer utripa, vendar je to utripanje komaj zaznavno, saj se nitka res ne uspe ohladiti tako hitro, zato utripanja ne zaznamo. V LCD-jih pa se uporablja bodisi LED osvetlitev ali pa žarnice, ki delujejo na principu neonk, kjer se uporablja zelo visoka frekvenca, zato utripanja sploh ne zaznamo.
"Lotereya - naibolee točnyj sposob učeta količestva optimistov"

BigWhale ::

Vse kar utripa z 50Hz in vec ze tezko zaznas in se naceloma ne steje vec kot utripanje. :) Lahko pa zaznas tako utripanje s perifernim vidom. Tisti del ocesa razloci nekaj slik na sekundo vec, kot centri.

MrStein ::

60 Hz utripanje CRT-ja komot opazim. Kadarkoli.
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

BigWhale ::

Odvisno od resolucije... :) Televizije so 50Hz (razen tistih, ki so ze 100Hz), pa se prakticno nobenemu ne zdi, da kaj utripa.

Volta ::

60 Hz utripanje CRT-ja komot opazim. Kadarkoli.

Tudi jaz. Nad 85Hz razlike ne opazim več, do takrat pa se mi kar malo moti zraven CRT zaslonov. Seveda na TV tega ne opazim.

Vlady ::

Odvisno s katerim delom očesa gledaš v ekran. Na sredini, naj človek nebi zaznal že 25Hz, na robovih pa gre tja do 70Hz.
"Lotereya - naibolee točnyj sposob učeta količestva optimistov"

Jst ::

Zelo verjetno se vam bo tole zdelo ridiculus in smešno.

Anyway. 19", dva metra stran. Pri 75Hz lahko opazim neko valovanje na monitorju. Kako? Dva metra stran stojim in spodnji del zobov udarjam/"treskam" ob zgornje zobe, tako, da se mi cela lobanja malenkost zatrese/zavibrira. To ni močni "udarec" je pa dovolj, da človek, ki je potencialno zraven, moje "škripanje" z zobmi sliši.

Enako 50Hz TV, samo moram biti dlje stran, ker so TVji ponavadi večji od 19" monitorja, pri katerem lahko to zaznam dva metra stran.

To velja samo za CRT. LCD je "imun" na mojo taktiko.

Sliši se smešno, vem, ampak takšno lastnost pač posredujem.
Proton decay is a tax on existence.

Utk ::

50hz se tudi na tv-ju opazi, če nisi slep. Samo da se monitorji hitreje ugašajo in prizigajo, zato je tam bolj opazno. Potegni belo miško po črnem ozadju na tvju, pa boš videl kako sled bo imela. Proti monitorju.

Azrael ::

Bo koga presenetilo, da ima TV v resnici le 25Hz osveževanja slike?

50Hz ima zaradi prepletanja, interlaced, najprej se izriše 312 sodih in potem še 312 lihih vrstic. 100Hz TV pa riše s 50Hz, če bi primerjali z PC monitorji. Kjer so stvar zašuštrali se pojavi zatikanje slike pri hitrih kadrih in je marsikateri poceni 100Hz TV bolje gledati na 50Hz.

Ampak ni panike, kino ima 24Hz.

In kje je finta, da je večini tudi to OK? Enostavno ni treba brati drobnega teksta in slediti drobnim črtam.

Edit typo
Nekoč je bil Slo-tech.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Azrael ()

Vlady ::

Pa tud oči so narejene nekje za 25Hz oz. 15-30Hz. Kar je manj "šteka" kar je več naj nebi zaznal, zaznaš pa z robomo očesa.
"Lotereya - naibolee točnyj sposob učeta količestva optimistov"

AtaStrudl ::

TV res rabi 40ms da narise vse vrstice, ampak kar se tice utripanja je vseeno 50Hz, ker oci zaznajo utripanje vecjih ploskev, ne detaljev.

V kinu tudi vsako slikco pokazejo dvakrat, da povecajo efektivno frekvenco utripanja - na sredi trajanja vsake slikce projektor vstavi zatemnitev enako tisti pri menjavi slikce, tako da je frekvenca utripanja intenzitete 48Hz.

Jst: da si ne bos razbil zob: poskus lahko naredis z gumico, ki jo zabrenkas pred zaslonom (nateguj in spuscaj, da ujames frekvenco). Lahko tudi udaris pinceto, da niha kot glasbene vilice, in jo drzis pred zaslonom, navpicno ali vodoravno, za razlicne efekte.

Ampak ce na ta nacin dokazes utripanje, to se ne pomeni, da je vidno s prostim ocesom! Ti triki samo konvertirajo frekvenco utripanja v vidno podrocje.

Utk ::

Osvezevanje slike nima nobene, ampak res prav nobene, veze z utripanjem. LCD ima osvezevanje 60-70hz, pa vemo kako je z njegovim utripanjem.

BigWhale ::

Zelo verjetno se vam bo tole zdelo ridiculus in smešno.

Anyway. 19", dva metra stran. Pri 75Hz lahko opazim neko valovanje na monitorju. Kako? Dva metra stran stojim in spodnji del zobov udarjam/"treskam" ob zgornje zobe, tako, da se mi cela lobanja malenkost zatrese/zavibrira. To ni močni "udarec" je pa dovolj, da človek, ki je potencialno zraven, moje "škripanje" z zobmi sliši.


Heheh. scena pri nas v sluzbi nekaj let nazaj:

Sodelavec 1, prezvekuje sendvic in gleda sodelavcu 2 v monitor. Stoji za njim.

S1: "Ej teb pa tale monitor ful utripa, daj si frekvenco povecaj."
S2: "Kaaj? A se ti zdi? Men se ne zdi. Caki da pogledam..."
S1: "Uf, saj mas 100Hz refresh rate. Ampak ful utripa."
S2: "Ja nic ne utripa no."
S1: "Ce pa vidim, da utripa!"
BW: "Ej, S1, nekaj prezvekovati sendvic in zapri usta."
S1: "Kaaaaj!??!?!"
BW: "Probaj."
S1: "U lej, ne utripa vec."

:)))

MrStein ::

Joj, ne spet tople vode odkrivat, no!
Poženi kako igro na 60 (ali več) FPS, pol omeji na 30 FPS, pol pa za finto še probaj 24 FPS.
To so vse očitne razlike. Ne palamudit, da je 25-30 dovolj.
Razen, če je Yugo tudi "dovolj" avto. V tem smislu je seveda skoraj vse "dovolj". Za realno slika pa niti slučajno ne.

(slika bo dovolj dobra, ko se bo folk zaletaval v ekran, ker bo mislil, da je res travnik pred njim, ne le slika travnika)
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

kriko1 ::

Joj, ne spet tople vode odkrivat, no!
Poženi kako igro na 60 (ali več) FPS, pol omeji na 30 FPS, pol pa za finto še probaj 24 FPS.
To so vse očitne razlike. Ne palamudit, da je 25-30 dovolj.

Ja, ampak omeji da stabilno teče na 25 ali 30 fps, fps ne sme skakat - to opaziš.
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Tajvanci usposobili Nvidiin SLI na nepodprti plošči

Oddelek: Novice / Grafične kartice
133172 (1111) oldguy
»

Novi Catalyst 7.10 gonilniki bi naj prinesli precejšnje izboljšave v zmogljivosti

Oddelek: Novice / Grafične kartice
313750 (1981) SebaR
»

Cross Fire

Oddelek: Kaj kupiti
5608 (536) jan01
»

nVidia blati CrossFire (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Grafične kartice
814675 (2893) Matek
»

ATI Multi-GPU CrossFire Technology

Oddelek: Novice / Grafične kartice
122512 (1891) RejZoR

Več podobnih tem