X-Bit Labs - Če gre verjetni sledeči novici, bo Intel v letu 2007 prešel na 45 nm tehnologijo izdelave procesorjev. Da ima podjetje resne namene, priča tudi podatek, da bodo v Arizoni zgradili nov obrat, imenovan Fab 32, ki bo že šesti te velikosti. Stroški so ocenjeni na 3 milijarde dolarjev.
Na približno 17000 kvadratnih metrih uporabnih površin, ki bodo predstavljale le petino celotnega obrata, naj bi bilo zaposlenih 1000 uslužbencev. Intel prav tako načrtuje razširitve kapacitet na Irskem in v Novi Mehiki. Več o tem tukaj.
Novice » Nakupi / združitve / propadi » Intel se pripravlja na prehod na 45 nm
Vrocipes ::
Uh to pa bo kar lep preskok pomojem. Manjše gretje, večja zmogljivost pri nizkih voltažah... QL
Tarzan ::
90nm je prineslo večje gretje, oni potrebujejo korenito spremembo same arhitekture, poleg same migracije na še manjšo tehnologijo. Upam, da bodo končno končali trpljenje netburst P4 fiaska.
BluPhenix ::
Po Mooru naj bi se leta 2007 prešlo na 60nm. Tako da je bolj vprašljivo to kako in kdaj jim bo uspelo narediti nekaj 45nm, da bo delovalo in bilo upravičljivo.
Ni nujno, da manjša tehnologija prinese manjše gretje, poveča hitrost, to ja, gretja pa ne zmanjša vedno. Manjša tehnologija niti ne pomeni nižjih voltaž. Voltažo pač znižajo kolikor se da, to pa ponavadi ni odvisno od dimenzij. Tudi nižanje voltaže ne prinese vedno hladnejšega procesorja, oziroma ja no, ga, vendar mu znatno pada zmogljivost ob prenizkih voltažah, zato jih morajo držati na neki meji. Problem je v tem, da more biti krmilna voltaža vsaj 2xpragovna napetost tranzistorja (napetost pri kateri se ustvari prevodni kanal, po domače napetosto ob kateri se stikalo zapre). Z manjšanjem pragovne napetosti, pa se povečuje "leaking current" (tok, ki teče med drain in source, ko je tranzistor v mirovanju), kar lahko povzroči večjo disipacijo moči. No v glavnem je zelo zapleteno vse to in velikokrat zgleda en velik začaran krog, tako da prehod na manjšo tehnologijo ne prinese vedno le dobrih stvari.
Ni nujno, da manjša tehnologija prinese manjše gretje, poveča hitrost, to ja, gretja pa ne zmanjša vedno. Manjša tehnologija niti ne pomeni nižjih voltaž. Voltažo pač znižajo kolikor se da, to pa ponavadi ni odvisno od dimenzij. Tudi nižanje voltaže ne prinese vedno hladnejšega procesorja, oziroma ja no, ga, vendar mu znatno pada zmogljivost ob prenizkih voltažah, zato jih morajo držati na neki meji. Problem je v tem, da more biti krmilna voltaža vsaj 2xpragovna napetost tranzistorja (napetost pri kateri se ustvari prevodni kanal, po domače napetosto ob kateri se stikalo zapre). Z manjšanjem pragovne napetosti, pa se povečuje "leaking current" (tok, ki teče med drain in source, ko je tranzistor v mirovanju), kar lahko povzroči večjo disipacijo moči. No v glavnem je zelo zapleteno vse to in velikokrat zgleda en velik začaran krog, tako da prehod na manjšo tehnologijo ne prinese vedno le dobrih stvari.
SavoKovac ::
Ker grafičnih procesorjev prodajo približno toliko kot CPU-jev je na mestu vprašanje zakaj industrija grafičnih čipov vedno caplja "par" mikronov in še več megahercev zadaj.
Dobri stari RV360 bi pri 1200MHz in z boljšim pomnilnikom še vedno trgal gate.
Dobri stari RV360 bi pri 1200MHz in z boljšim pomnilnikom še vedno trgal gate.
Jebiveter ::
galemir: Zaostaja zato, ker je predvsem Gamers-driven veja industrije. "High-end" graficne cipe, ki jih omenjas, navadno kupujejo le gamerji (profesionalci kupujejo druge vrste cipov/graficnih) medtem ko pa procesor potrebuje vsak racunalnik, high-end procesorje pa kupujejo podjetja, ki potrebujejo tako racunsko moc za kaj drugega kot nabijanje igrc.
PS: Ce bi game-makerji dejansko izkoristili, kar jim ponuja RV360, drugih se rabli ne bi :)
PS: Ce bi game-makerji dejansko izkoristili, kar jim ponuja RV360, drugih se rabli ne bi :)
Certainty of death. Small chance of success. What are we waiting for?
SavoKovac ::
Po drugi strani pa bodo od nVidie in Atija naročili čipe za XBOX360 in PS3. Pa tudi radeonov 9200SE se na firmah ne branijo (daje vtis informacijske razsvetljenosti )
).
Zanimovo se mi zdi predvsem tole, da so coppermini in thunderbirdi pri 0.18 mikronih prečkali mejo 1GHz, radeoni X800 XL pa se pri 0.11 mikronski tehnologiji in 160mio tranzistorjih potijo pri 400MHz. P4EE pri 0.13 mikronih jih ima okoli 170mio in deluje pri skoraj desetkrat višjih frekvencah (o.k., malce zaradi arhitekture, ampak vseeno).
Verjetno je kakšna logika za tem, samo je še nisem čisto pogruntal.
). Zanimovo se mi zdi predvsem tole, da so coppermini in thunderbirdi pri 0.18 mikronih prečkali mejo 1GHz, radeoni X800 XL pa se pri 0.11 mikronski tehnologiji in 160mio tranzistorjih potijo pri 400MHz. P4EE pri 0.13 mikronih jih ima okoli 170mio in deluje pri skoraj desetkrat višjih frekvencah (o.k., malce zaradi arhitekture, ampak vseeno).
Verjetno je kakšna logika za tem, samo je še nisem čisto pogruntal.
Daedalus ::
Je logika je. Popolnoma drugačna namembnost procesorja in s tem popolnoma drugačna arhitektura. Pa ni vse v delovnem taktu proca...kot vedno znova dokazuje Intel.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
SavoKovac ::
Jaz bi logiko videl v tem, da bi z manjšim številom " of rendering pipelines" in z višjimi frekvencami delovanja prej pocenili stroške proizvodnje kot obratno. - ob istih zmogljivostih seveda.
- ob istih zmogljivostih seveda. 
Dr_M ::
P4EE pri 0.13 mikronih jih ima okoli 170mio in deluje pri skoraj desetkrat višjih frekvencah
ja pa ti sploh ves, koliko teh tranzistorjev je namenjeno za L2 in L3 cache?...
verjetno nebi bil presenecen, ce bi ti reku, da P4 za samo logiko ne uporablja niti 30mio tranzistorjev.
ja pa ti sploh ves, koliko teh tranzistorjev je namenjeno za L2 in L3 cache?...
verjetno nebi bil presenecen, ce bi ti reku, da P4 za samo logiko ne uporablja niti 30mio tranzistorjev.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
BluPhenix ::
Jaz bi logiko videl v tem, da bi z manjšim številom " of rendering pipelines" in z višjimi frekvencami delovanja prej pocenili stroške proizvodnje kot obratno.
Ni nujno, včasih je tehnologija, ki ti omogoča višje frekvence dražja od nekaj tranzistorjev več. Lahko da tudi ne porabiš nekaj tranzistorjev več, saj v integriranih vezjih obstaja veliko pristopov za realizacijo funkcij, katerega boš uporabil pa je odvisno od zahtevane veličine vezja, porabe moči, statične porabe, ... Kot sem že napisal, so te stvari so precej kompleksne in se s čisto kmečko logiko o njih ne da razpravljati.
SavoKovac ::
Da cache pri P4EE zahteva zajeten kos tranzistorjev mi je znano. Prav tako, da pošteno greje.
>>Ni nujno, včasih je tehnologija, ki ti omogoča višje frekvence dražja od nekaj tranzistorjev več.
Investicija v proizvodne obrate zna biti malce dražja. Samo še vedno pravim, da je čip z manj tranzistorji bolj poceni za proizvodnjo. RV360 pri radeonu 9600XT je z malce pomoči bp deloval pri 600MHz.
>>Lahko da tudi ne porabiš nekaj tranzistorjev več, saj v integriranih vezjih obstaja veliko pristopov za realizacijo funkcij.
To je res. Samo da so izrisovalni cevovodi precej samostojne in drug od drugega neodvisne zadeve. Vsak pixel in vertex shader je samostojna računska enota. Vertex shader pri radeonu npr., vsebuje eno vektorsko in eno skalarno enoto za računske operacije. Pri 3D labs Wildcat pa spljoh ni vektorskih enot, ampak samo skalarne...
...ki pa jih je zato pri osnovnem modelu kar 16 in z njimi emulirajo vektorske za opreracije z vektorji. Pri 3D labs bi torej imeli večje probleme s skubljenjem. Pri Atiju pa lahko dodajo en vertex shader ali pa odvzamejo dva cevovoda - toliko o kmečki logiki.
>>Ni nujno, včasih je tehnologija, ki ti omogoča višje frekvence dražja od nekaj tranzistorjev več.
Investicija v proizvodne obrate zna biti malce dražja. Samo še vedno pravim, da je čip z manj tranzistorji bolj poceni za proizvodnjo. RV360 pri radeonu 9600XT je z malce pomoči bp deloval pri 600MHz.
>>Lahko da tudi ne porabiš nekaj tranzistorjev več, saj v integriranih vezjih obstaja veliko pristopov za realizacijo funkcij.
To je res. Samo da so izrisovalni cevovodi precej samostojne in drug od drugega neodvisne zadeve. Vsak pixel in vertex shader je samostojna računska enota. Vertex shader pri radeonu npr., vsebuje eno vektorsko in eno skalarno enoto za računske operacije. Pri 3D labs Wildcat pa spljoh ni vektorskih enot, ampak samo skalarne...
...ki pa jih je zato pri osnovnem modelu kar 16 in z njimi emulirajo vektorske za opreracije z vektorji. Pri 3D labs bi torej imeli večje probleme s skubljenjem. Pri Atiju pa lahko dodajo en vertex shader ali pa odvzamejo dva cevovoda - toliko o kmečki logiki. BluPhenix ::
Jaz nisem mislil na napredne funkcije kot so shaderji, ampak na opreproste, kot so OR, AND, XOR, funkcije s katerih so shaderji sestavljeni. Pri mos tehnologiji imaš recimo statični CMOS, dinamični CMOS, DCVSL vezave, Domino vezave, C2MOS, ... skratka veliko načinov za izvedbo, za katerega se odločiš je kot sem že napisal odvisno od zahtevane hitrosti delovanja, disipacije moči in površine čipka. Ene metode so zelo hitre, ampak imajo veliko disipacijo, nekatere so hitre in porabijo par čipov več, nekatere so počasne, vendar imajo zelo majhno statično in dinamično porabo, kot pravim vse je odvisno, kako se designerji odločijo.
Manj tranzistorjev ne pomeni nujno večjo hitrost, ne vem od kje tebi to. Tudi čip z manj tranzistorji ni nujno, da je cenejši za proizvodnjo, cena in kompleksnost proizvodnje ni odvisna le od tranzistorjev, ampak predcej in vedno več od metalizacije, ki počasi postaja že nekako 7 plastna, če se prav spomnem.
Sicer pa število tranzistorjev ni pokazatelj zmogljivosti. Novi čipi imajo veliko tranzistorjev zaradi pretežne avtomatizacije načrtovanja integriranih vezij. Sej inženirji si vzamejo čas za time critical dele vezij, ostalo: seštevalniki, množilniki, ... so pa celice, lahko narejene ročno, se pravi, da se en inženir ukvarja z delovanjem take celice in jo optimizira, bodisi popolnoma avtomatsko zgenerirane, glede na opis delovanja.
Ja, ram v procesorjih zelo veliko segreva procesor in to zato, ker je dinamičnega tipa, ter se ga v nasprotju z nekaterimi ostalimi deli ne da tako lahko ugasnit, ker je stalno v uporabi, ampak nimaš kaj brez cacha je lahko še tako dober procesor zanič.
Manj tranzistorjev ne pomeni nujno večjo hitrost, ne vem od kje tebi to. Tudi čip z manj tranzistorji ni nujno, da je cenejši za proizvodnjo, cena in kompleksnost proizvodnje ni odvisna le od tranzistorjev, ampak predcej in vedno več od metalizacije, ki počasi postaja že nekako 7 plastna, če se prav spomnem.
Sicer pa število tranzistorjev ni pokazatelj zmogljivosti. Novi čipi imajo veliko tranzistorjev zaradi pretežne avtomatizacije načrtovanja integriranih vezij. Sej inženirji si vzamejo čas za time critical dele vezij, ostalo: seštevalniki, množilniki, ... so pa celice, lahko narejene ročno, se pravi, da se en inženir ukvarja z delovanjem take celice in jo optimizira, bodisi popolnoma avtomatsko zgenerirane, glede na opis delovanja.
Ja, ram v procesorjih zelo veliko segreva procesor in to zato, ker je dinamičnega tipa, ter se ga v nasprotju z nekaterimi ostalimi deli ne da tako lahko ugasnit, ker je stalno v uporabi, ampak nimaš kaj brez cacha je lahko še tako dober procesor zanič.
SavoKovac ::
Moje domneve sledijo iz preproste logike.
Če maš logični vertex shader in logični rendering pipeline maš zaradi hitrostnih razlogov neodvisna vezja za vsako logično implementacijo. Še večji extremisti te logike so bili pri 3DFX-su, ki so na isti kartici načrtovali kar 2 oz. 4 enake procesorje, kar je bilo zelo napredno razmišljanje, ker so jih lahko ločeno tudi hladili. Mnogi sicer v nebo kujejo sodobne grafične kartice ter njih arhitekturo, vendar bi se lahko obnesel tudi pristop, ki bi z manjšim številom računskih enot (morda skupno celo z manj tranzistorji) in z nekaj malega predpomnilnika dajal mnogo boljše rezultate.
>>Manj tranzistorjev ne pomeni nujno večjo hitrost, ne vem od kje tebi to.
Če imaš pod isto površino manj delujočih in aktivnih tranzistorjev (po možnosti pri manj mikronih), potem je tudi površinsko oddajanje toplote manjše. Oddajanje toplote je IMHO še vedno aktualna prepreka pri doseganju višjih frekvenc (poleg drugih dejavnikov).
Ampak, če povzamem, še vedno nisem dobil konkretnega odgovora na svoje "vprašanje". ki bi se (nazorneje) glasilo nekako takole: *kaj* v arhitekturi sedanjih grafičnih procesorjev preprečuje višje frekvence delovanja.
Ker imajo celli vektorske enote, ki izvajajo operacije primerljive s tistimi v sodobnih grafičnih karticah, se bom skliceval še malce nanje. Vsak cell ima 8 vektorskih enot-procesorjev, ki delujejo pri 4GHz in pri tem porabijo nekaj malega energije (5W ?). Tranzistorjev je sicer nekaj več ampak cell je izredno napreden (multi)procesor z lepo zalogo predpomnilnika in z vsemi pritiklinami.
Kolikor vem vektorske enote v pixel in vertex shaderjih delujejo s frekvenco gpu-ja. In da so prenekatere naprednejše kalkulacije za posebne učinke omejene s hitrostjo vektorske enote. Vektorska enota je vektorska enota. V cellu laufajo 4GHz, v x800XL pa s 400MHz (če se tukaj motim, se iskreno opravičujem). ...osebno me to moti.
Odgovor v stilu - gpu ma takšno vezje da ne more hitreje laufat - zaradi interne implementacije - kriv je program za načrtovanje vezij - mi na nek način celo pritrjuje - da je nekaj gnilega v deželi Danski.
pa L.P.
Če maš logični vertex shader in logični rendering pipeline maš zaradi hitrostnih razlogov neodvisna vezja za vsako logično implementacijo. Še večji extremisti te logike so bili pri 3DFX-su, ki so na isti kartici načrtovali kar 2 oz. 4 enake procesorje, kar je bilo zelo napredno razmišljanje, ker so jih lahko ločeno tudi hladili.
Mnogi sicer v nebo kujejo sodobne grafične kartice ter njih arhitekturo, vendar bi se lahko obnesel tudi pristop, ki bi z manjšim številom računskih enot (morda skupno celo z manj tranzistorji) in z nekaj malega predpomnilnika dajal mnogo boljše rezultate.>>Manj tranzistorjev ne pomeni nujno večjo hitrost, ne vem od kje tebi to.
Če imaš pod isto površino manj delujočih in aktivnih tranzistorjev (po možnosti pri manj mikronih), potem je tudi površinsko oddajanje toplote manjše. Oddajanje toplote je IMHO še vedno aktualna prepreka pri doseganju višjih frekvenc (poleg drugih dejavnikov).
Ampak, če povzamem, še vedno nisem dobil konkretnega odgovora na svoje "vprašanje". ki bi se (nazorneje) glasilo nekako takole: *kaj* v arhitekturi sedanjih grafičnih procesorjev preprečuje višje frekvence delovanja.
Ker imajo celli vektorske enote, ki izvajajo operacije primerljive s tistimi v sodobnih grafičnih karticah, se bom skliceval še malce nanje. Vsak cell ima 8 vektorskih enot-procesorjev, ki delujejo pri 4GHz in pri tem porabijo nekaj malega energije (5W ?). Tranzistorjev je sicer nekaj več ampak cell je izredno napreden (multi)procesor z lepo zalogo predpomnilnika in z vsemi pritiklinami.
Kolikor vem vektorske enote v pixel in vertex shaderjih delujejo s frekvenco gpu-ja. In da so prenekatere naprednejše kalkulacije za posebne učinke omejene s hitrostjo vektorske enote. Vektorska enota je vektorska enota. V cellu laufajo 4GHz, v x800XL pa s 400MHz (če se tukaj motim, se iskreno opravičujem). ...osebno me to moti.
Odgovor v stilu - gpu ma takšno vezje da ne more hitreje laufat - zaradi interne implementacije - kriv je program za načrtovanje vezij - mi na nek način celo pritrjuje - da je nekaj gnilega v deželi Danski.
pa L.P.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: SavoKovac ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Novice iz AMDjevih logovOddelek: Novice / Procesorji | 4187 (2584) | simnov |
| » | Intel se pripravlja na 65 nmOddelek: Novice / Procesorji | 2791 (2688) | gabl136 |
| » | Sestavljeni PC-ji z Intel Pentiumi 4 - tokrat na 4 GHz.Oddelek: Novice / Procesorji | 2438 (2438) | Caligula |
| » | Windows XP 64-bit za IntelOddelek: Novice / Operacijski sistemi | 3781 (3781) | MrStein |
| » | 64-bitni Windows preloženi (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Operacijski sistemi | 6986 (6986) | Dr_M |