Slo-Tech - Novica o študiji prehoda državne uprave na odprtokodno programsko opremo je s preko tristopetdeset komentarji ena odmevnejših novic na Slo-Techu, vest pa je odmevala tudi drugod. Na Dnevniku so se pogovarjali s Tomažem Zverom, koordinatorjem študije. Na COKS Bazarju, blogu Centra odprte kode Slovenije so objavili krajšo novico o študiji, pri kateri so tudi sami sodelovali kot ustvarjalci. Na Financah pa so poizvedeli, da je študija stala 13700 evrov.

Na EnaA magazinu oz. dnevniku nove ekonomije pa je urednik DNE objavil prispevek "Komu je v interesu odprta koda v javni upravi?", v katerem opozori na določene pomanjkljivosti študije, ki smo jih tudi v komentarjih na Slo-Techu že opazili: da je študija zgolj teoretična in temelji na starih "internetnih virih" in da je študijo obakrat izvedel IPMIT, prišel pa do precej različnih zaključkov.

Žal pa urednik DNE posega po metodi zastraševanja, negotovosti in dvomov (nekaterim bolj znan po angleško kot FUD). V novici namreč navaja, da...

The Economist - Josh Lerner, profesor investicijskega bančništva na Harvardu, in Mark Schankerman, profesor ekonomije na London School of Economics, sta napisala zanimivo knjigo z naslovom The Comingled Code, ki je izšla pri založbi MIT Press. V sta avtorja natančno obdelala odprto kodo v realnem svetu. Prvi del knjige je posvečen zgodovini fenomena odprte kode in njeni razširjenosti danes, ko jo najdemo v vseh...

Slo-Tech - Na Centru odprte kode Slovenije poročajo o dveh prehodih na odprto kodo v tujini, ki bosta prinesla kar nekaj prihrankov.

V prvem primeru bodo na 130.000 računalnikov francoskega finančnega urada namestili odprtokodni odjemalec e-pošte Mozilla Thunderbird. Pred tem so za branje e-pošte uporabljali Microsoft Outlook in Lotus Notes. Za skupinsko delo načrtujejo uporabo Open Business Management, kot nadomestek za Exchange.

V drugem primeru pa nameravajo na Švedskem s prehodom na odprto kodo na strežniškem področju v naslednji 5 letih prihraniti kar 20 milijonov EUR. Izračunali so tudi, da v njihovem primeru na področju strežniških rešitev odprtokodne rešitve znašajo le eno petino stroškov primerljivega komercialnega programja, v primeru baz podatkov, pa odprtokodne rešitve znašajo le eno sedmino stroškov. Do 70-odstotno znižanje stroškov programske opreme je s prehodom na odprto kodo dosegla tudi francoska policija, temu zgledu pa sledijo tudi njihovi kolegi na Nizozemskem, kjer...

Gizmodo - Peščica piscev s povezanih strani Kotaku, Gizmodo in Joystiq je imela včeraj čast kositi z enim najbolj znanih ljudi na svetu - Billom Gatesom. Po začetni sramežljivosti iz strahospoštovanja se je pogovor vendarle razvil in fantje so uspeli izvedeti marsikaj novega. Debatirali so tako o čisto računalniških temah kot o prostem času, najbolj zanimiva tema pa je bila tista o Billovi aretaciji (njegove slike iz policijske kartoteke že dolgo krožijo po spletu), ki se je izkazala za precej nedolžno - možakar (oz. takrat še mladenič) je zgolj nekajkrat prekoračil omejitev hitrosti.

Na koncu je skupina novinarjev ugotovila, da je Bill, čeprav to pogosteje slišimo o vodilnih možeh konkurenčnih podjetij, precej kul. Vsekakor vredno branja.

CNN - Na Slo-techu smo že večkrat poročali o tem, da zahodna podjetja ugotavljajo finančne ugodnosti selitve dela ali kar celotnega podjetja v razvitejše države geografskega vzhoda. Zadnje čase je zelo popularna destinacijo Indija.

Tako CNN Money poroča, kako se čedalje več Američanov odloča, da se skupuj s podjetjem preselijo na novo lokacijo. S tem se počasi podira mit, da je prebivalcem tega kontitenta vse dostopno in da lahko samo izbirajo. Tako po podatkih trenutno v Indiji, ki je ena najbolj odprtih držav za prenos industrije, dela približno 30.000 tujcev, večinoma Američanov. To je sicer zamenarljiv delež celotne populacije države, ki ima nekaj čez milijardo prebivalcev, vendar pa se utegne v kratkem precej povečati.

Pogosto se tako komu zgodi, da se kratek delovni obisk v tej državi zavleče toliko časa, da ugotovijo prednosti bivanja v novem okolju, pravijo pri CNN.

Od kod boste pa Vi jutri brali Slo-tech?

Slo-Tech - V svetu se dandanes pojavlja trend uvanja odprte kode in rešitev, ki temeljijo na njej. Tako je že marsikatera vlada sprejela odočitve oz. priporočila, da se naj v njihovih uradih in pisarnah uporablja odprta koda. Tudi naša vlada pri tem noče zaostajati, zato nameravajo sprejeti politiko uvajanja odprte kode/sistemov/protokolov v državno upravo. Pri tem jih zanimajo tudi vaši komentarji. Pred tem pa si seveda preberite predlog dokumenta (PDF).

Andraž Tori je že spisal kritiko, ki vam jo lahko le priporočimo v branje, saj izpostavlja marsikatero problematiko te odločitve (predvsem o tem, kako "odprta" je odprta koda, ki jo država podpira).

Slashdot - Na spletni strani časopisa The Economist so spisali zanimiv članek o uveljavljanju odprte kode po svetu in don Kihotskem boju Microsofta z mlini na veter.

Dolgo časa so protagonisti odprte kode poudarjali slabosti zaprtega programja, vendar so bili to bolj osamljeni glasovi, predvsem v računalniški sferi. S člankom v Economistu pa bo odprta koda vzbudila precej več zanimanja tudi v poslovnih okoljih in državnih institucijah.

Microsoft grožnje iz strani OSS (Open Source Software) jemlje zadnje čase vse bolj resno, tudi s podlimi izjavami tipa "odprta koda je rak za gospodarstvo..." in "principi odprte kode so utelešenje komunizma...". No, med drugim je Microsoft ustanovil Shared Source Initiative, ki partnerjem omogoča vpogled v izvorno kodo Microsoftovih izdelkov (ne pa tudi spreminjanje!). S tem pa je Microsoft v nasprotju s svojimi izjavami izpred nekaj let, ko so vodilni trdili, da poznavanje izvorne kode vodi k lažjemu zlonamernemu izkoriščanju slabosti programskih...

The Register - Boj med veliki proizvajalci programske opreme in določenimi tvorci operacijskih sistemov postaja na trenutke podoben lovu na čarovnice. Kljub vsemu lahko opazimo trend zmanjševanja togosti, v primeru, da fleksibilnost pomeni dobiček. Vendar, o Microsoftovem popuščanju smo že poročali.

Tokrat so pri Registru pod drobnogled vzeli raziskavo analitske hiše Gartner, ki je preverjala stroškovno smiselnost prehoda na odprto kodo. Rezultati, ki so jih objavili pri prej omenjeni hiši, so namreč presenetljivi. Tako ugotavljajo, da sicer odprta koda pomeni velik prihranek pri strežniških sistem, medtem ko naj bi bili prihranki pri pisarniških sistemih premajhni. Tako kot razlog navajajo predvsem prenovo licenc ali nakup povsem nove programske opreme, namenjene specifičnemu delu.

Kakorkoli, pri Registru so pokazali veliko mero zrelega razmišljanja, in se na rezultate odzvali precej skeptično. Vsekakor vredno branja.

Slo-Tech - Odprta koda se zadnje čase uveljavlja kot uradni OS v državnih službah različnih držav. Zato je Bill Gates verjetno tudi največji nasprotnik Linux okolij, saj naj bi po njegovem mnenju ogrožala kapitalizem, kakršnega poznamo. V javnost pa je prišla tudi vest o tem, da Microsoft uporablja Linux sisteme, saj na njih bojda temeljijo Microsoftovi strežniki.

Slashdot - Linux širi svoje meje, saj se je v preteklih nekaj mesecih kar nekaj državnih uradov širom sveta odločilo za uporabo programske opreme, osnovane na principu odprte kode. Najprej se je vse skupaj začelo v Minhnu, sedaj pa o odprti kodi razmišljajo tudi v dveh Angleških okrožjih. Ta prehod bi spremenil programsko opremo kar 11.500 računalnikom, ki jih uporabljajo v teh okrožjih. Očitno bo Slovenija res ostala " sama".

The Register -

Vodilni možje naše Kokoške so pred kratkim pristali na uporabo Microsoftovih programov v državni upravi, kar pomeni, da za odprto kodo v državnih vodah ni prostora. A do drugačnega zaključka so prišli v Münchnu, kjer jih niti Bill Gates ni mogel prepričati v uporabo njihovega operacijskega sistema. Do zelo podobnega rezultata so prišli tudi v Indiji, kjer vidijo prihodnosti v obliki odprte kode.

Očitno bo Bill Gates živel le še od nas.[:D]

SiOL - Nemci so zaradi varčevanja, ki mu gotovo botruje tudi svetovna gospodarska recesija previdni na vseh nivojih državne in lokalne oblasti. Pred letom dni se je Nemška vlada odločila za večjo uporabo programske opreme z odprto kodo, danes pa slednjo uporablja že več deset tisoč uradniških računalnikov. V prihodnje bodo uporabljali Linux SuSE, čeprav v nekaterih delih države še niso rešili vprašanja, ali uporabljati Linux SuSE in pisarniški paket OpenOffice ali pa Windows s paketom Office. K boljšemu položaju Microsofta v Nemčiji ni pripomogel niti obisk enega od šefov ameriškega giganta -- Stevea Ballmerja.

Slovenska država pa se v tem času pripravlja na podpis krovne pogodbe EA (enterprise agreement) med državno upravo in Microsoftom. Po zagotovilih Centra vlade za informatiko ( CVI) smo si izborili boljše finančne pogoje kot v preteklosti, boljše pogoje za slovenske pogajalce kot v drugih državah pa potrujejo tudi pri Microsoftu. Posel dober, vsi zadovoljni, bi rekli? No, pa...