Slo-Tech - Schneier, Bruce. 2003. Beyond Fear. New York: Copernicus Books.

Bruce Schneier, se sicer ukvarja z računalniško varnostjo in kriptografijo, vendar pa v knjigi Beyond Fear govori predvsem o varnosti na splošno. Osnovni principi varnosti varnosti se namreč ne razlikujejo, pa naj gre za informacijsko varnost, fizično varnost ali varnost pred terorizmom.

Na začetku knjige Schneier razloži nekaj osnovnih konceptov, predvsem to, da je varnost stvar tehtanja ("security is a trade-off"), v nadaljevanju pa se ukvarja z osnovnimi principi napada ter varovanja. Z številnimi primeri pokaže da popolnoma učinkoviti protiukrepi ne obstajajo in da posledično tudi popolne varnosti ni. Prav tako pokaže tudi da sam nakup varnostne tehnologije ni zadosten ukrep za povečevanje varnosti in da enako velja tudi za panično zaostrovanje varnostnih ukrepov. Ne preseneča, da se ravno zato Schneier v knjigi dotakne tudi ukrepov za povečevanje varnosti v letalskem prometu in protiterorističnih ukrepov v ZDA...

Slashdot - Novo leto na žalost prinaša "novosti" tudi na področju varnosti. Tako Slashdot poroča o novem virusu Phel (gre za anagram besede help, torej pomoč), ki se širi preko HTML-datotek, izkorišča pa varnostno pomankljivost v gradniku IE Help control component. Za okužbo je dovolj, da uporabnik odpre HTML-datoteko, ranljivi pa so tudi računalniki z naloženim SP2.

Prav tako poročajo tudi o novem načinu za skrivanje vohunskih in oglasnih programov (spyware in adware) v Windows Media datoteke. Načina se poslužuje organizacija Overpeer, ki se sicer ukvarja z širjenjem poškodovanih in lažnih multimedijskih datotek po omrežjih P2P z namenom narediti omrežja P2P neuporabna.

Da pa ne bi ostali povsem pesimistični pa še spodbudna novica za konec. Kot odgovor na črv Santy, ki je izkoriščal phpBB varnostno pomanjkljivost, se je pojavil črv Anti-Santy, ki poišče ranljive strežnike in nanje naloži popravke.

Slashdot - Pri podjetju AudioBooksForFree.Com, ki se sicer ukvarja z objavo avdio knjig, so naredili MP3 predvajalnik v ohišju nabojnika Kalašnikova.

Naprava ima 20 GB trdega diska, 8 MB vgrajenega pomnilnika ter osvetljen LCD prikazovalnik velikosti 128 x 64 slikovnih pik. Litij-ionska baterija je že vgrajena in lahko igralnik™ poganja do 10 ur, medtem ko je za nalaganje podatkov tu USB 2.0 kabel. Kot dodatno opremo dobite v kompletu še stereo slušalke, adapter za priklop na električno omrežje ter najpomembneje - prenosno torbico v kamuflažnih barvah. S praznim diskom stane

X-Bit Labs -

Na ruski spletni strani X-Bit Labs so se tokrat odločili testirati kopico trenutno najbolj prodajanih in uporabljanih grafičnih kartic. Pot na test so si utrle

• RADEON 9700 Pro (325MHz/620MHz),
• RADEON 9500 (275MHz/540MHz),
• FireGL X1 (325MHz/620MHz),
• FireGL Z1 (275MHz/540MHz),
• NVIDIA GeForce4 Ti4600 (300Mhz/600MHz),
• NVIDIA Quadro 4 900XGL (300Mhz/600MHz) in
• FireGL 8800.

Vse kartice so bile opremljene s 128 MB pomnilnika. Kot je za X-Bit Labse že skoraj značilno, so jih testirali v popularnem grafičnem programu 3ds Max 5. Kaj so ugotovili? Absolutni prvak je bila Quadro 4 900XGL kartica, ki je v vseh testih dominirala, ostale kartice pa so bile mnogo bolj izenačene. Klik!

...

Lost Circuits -

Vam zgornje vprašanje deluje nekoliko znano. Da, računalniški uporabniki so nenehno obkroženi z goro kratic tehnologij, za katere sploh ne vedo kaj predstavljajo, kaj šele da bi vedeli katere prednosti omogoča kakšna tehnologija. In DDR-II je zagotovo taka. Vsi pričakujemo dvokratno povišanje hitrosti, nihče pa se ne vpraša na račun česa? Je DDR-II torej res dvakrat hitrejši od navadnega DDR ter štirikrat hitrejši od SDR? Zakaj potem takšno ime?

No, na vsa ta vprašanja so se odločili odgovoriti na LostCircuits, kjer so spisali članek, ki se sicer ukvarja z različnimi vrstami računalniškega pomnilnika, prednost pa nedvomno daje DDR-II. Če vas torej zanima, čemu so DDR-II poimenovali tako, kot so ga, utegne biti ta članek izvrstno branje za vas.

ZDNet - Sam se ne štejem za "resnega" igralca iger, kljub temu, da dokaj redno spremljam trg. In tako sem danes naletel na zanimiv članek, ki analitsko razčleni dogajanja v prihodnosti.

Sicer avtor članek začne s sanjami, kar pa še ne pomeni, da je zadeva fiktivna. Glede na to, da sodeluje v iskanju Naslednje velike Zadeve, se je avtor osredotočil sicer bolj na strojno opremo, vendar potegnil tudi nekaj teoretiskih zaključkov. Recimo:

• Najkasneje v roku treh let bodo nalinijske igre postane plačljivi gledani športi.
  
• Konzole bodo še bolj prevzele sredstvo "resnega" igranja kot sedaj.
  
• Velika podjetja se bodo morala skupno boriti proti Microsoftu, ki bo postal še večji igralec.
  
• Svetla je tudi prihodnost iger na mobilnih telefonih in dlančnikih.

In nekega dne ne bo nobene razlike več..

Envy News - Za konec današnjega ciklusa novic pa še nekaj razvedrila. Razne strani ponavadi večinoma testirajo strojno opremo, tale stran, ki se običajno tudi ukvarja s prej omenjeno dejavnostjo, pa se je tokrat odločila testirati pijače, ki "poživijo duha" in so kot nalašč za ponočnjake, ki celo noč nabijajo mrežne igre in se jim očitno niti slučajno ne zdi vredno iti v posteljo, čeprav telo z raznimi znamenji opozarja, da je potrebno počitka. Testirali so štiri pijače, in sicer Vanilla Coke, Pepsi Blue, Sobe Mr. Green in Dr. Pepper Red Fusion. Njihovo glavno sodbo si lahko preberete tukaj, članek pa na žalost ne obravnava kapljic za od monitorja razdražene oči, čeprav so se le-te tudi nekoč pojavile v nekem testu na neki strani,...

Linux Today - Zadnje čase se s prihodom poceni networkinga veliko dela na lokalnih omrežjih. Tam kjer so koncentracije računalničarjev višje imajo tudi v Sloveniji že dolgo LANe. Koristi je veliko, vse od mrežnih iger do mnogo cenejšega internet dostopa (heh, en ADSL za 8k pa si lahko provider networka za vse sosede).
Tule je zanimiv članek o tem kako si je 80 ljudi v Izraelu postavilo lasten lokalni wireless network. Izkazalo se je, da to ne pomeni samo tehničnih in finančnih koristi, pač pa tudi omogoča kvalitetnejše življenje v skupnosti. V Amsterdamu pa v ASCII-ju delajo projekt omrežitve vsega mesta preko wirelessa, uporaba zastonj!
In Slovenija?