Slo-Tech - Bogataj, Maja (ur.). 2003. Internet in pravo. Ljubljana: Pravna fakulteta.

Zbornik Internet in pravo je eno prvih slovenskih del , ki obravnava pravne vidike interneta. Gre za zbirko predavanj iz seminarja, ki se je na to temo odvil na Pravni fakulteti v Ljubljani. Šest avtorjev se je dotaknilo številnih tem kjer se stikata pravo in internet. Te obsegajo tako področje elektronskega poslovanja, sodne pristojnosti, odgovornost ponudnikov internetnih storitev (pri čemer je obravnavan tudi ameriški Digital Millenium Copyright Act), problem avtorskega prava na internetu in problem zasebnosti ter nekaterih osebnostnih pravic.

Zbornik je uredila Maja Bogataj, ki jo poznamo iz CreativeCommons Slovenija. Priporočamo ga vsem, ki jih zanima kakšni so pravni problemi povezanimi z internetom, predvsem na področju slovenske zakonodaje. Branje posebej toplo priporočamo tudi slovenskim državnim uradnikom.

ACLU - Zgodba glede domnevno nezakonitega prisluškovanja Američanom s strani NSA brez sodnih odredb (samo po ukazu predsednika) se je pričela razpletati.

Predvčerajšnjim je namreč zvezna sodnica iz Detroita Anna Diggs Taylor presodila, da je takšno početje protiustavno, saj nezakonito posega v pravico do zasebnosti in svobodo govora.

Sodni postopek je sprožila ameriška nevladna organizacija American Civil Liberties Union.

Slo-Tech - mchaber nas je opozoril na zanimivo dejstvo: če Googlu v isk ponudimo niz, ki razkriva naše sle po programih za p2p spletno izmenjavo, ki so povezani s programom KaZaA, je rezultat -- prečiščen. Tega nepazljiv uporabnik morda sploh ne bi opazil, če nas o tem iskalnik ne bi obvestil:

Upoštevajoč pritožbo, ki smo jo prejeli od organizacije Digital Millennium Copyright Act, smo odstranili 3 rezultatov iz te strani. Če želite, lahko preberete pritožbo DMCA na odstranjene rezultate.

Ogled angleške verzije sporočila na ustnice privabi precej manj nasmeška:

In response to a complaint we received under the Digital Millennium Copyright Act, we have removed 3 result(s) from this page. If you wish, you may read the DMCA complaint for these removed results.

Ogled dokumenta nam razkrije naslednje podrobnosti: Prejel ga je Googlov oddelek za pritožbe o kršitvah zakona DMCA (Clintonova avtorsko-zaščitna zapuščina), v njej pa pravni predstavnik Sharman Networks, lastnika blagovne znamke (in...

The inquirer - Kot vam je verjetno jasno, so ob nastopu DVD-ja kot medija takoj na oblasti planili filmski lobiji in zavarovali svoje interese. Iz tega so nastale tako nepriljubljene regije, ki še vedno mučijo ali pa vsaj nervirajo uporabnike.

Da je tega dovolj, se je odločila skupina Electronic Frontier Foundation, ki je ameriškemu kongresu predlagala spremembo Digital Millennium Copyright Act ali DMCA po domače, poroča Inquirer. Sicer gre za ureditev na ameriškem področju, ki pa lahko sproži podobne procese po svetu.

Tako so kot nerazumno navedli uporabo regij, kar posledično pomeni, da naj bi se te ukinile, poleg tega pa naj bi imel kupec možnost preskoka reklam na medijih. Kaj pa se bo iz tega izcimilo, bomo še videli..

Slo-Tech - Digital Millenium Copyright Act, klintonovska zapuščina na področju 'računalniške' zakonodaje, se ima na sodišču soočiti z ljudstvom, ki jim tako restriktivna politika ni niti najmanj povšeči.

'American Civil Liberties Union' (združenje interesov ameriških svoboščin? [:D]) se namreč v imenu Benjamina Edelmana poteguje za pravno dovoljenje, da bi slednji lahko raziskal nekatere malomarnosti v programu, ki s(k)rbi za neoporečnost računal v knjižnjicah in šolah. Benjaminu avtorji namreč preprečujejo dostop do seznama blokiranih strani, pobudniki pa se sklicujejo na prvi amandma ameriške ustave (Congress shall make no law respecting an establishment of religion, or prohibiting the free exercise thereof; or abridging the freedom of speech,.... pa sej znate že na pamet iz filmov!) -- pod težo tega je Kongres pred časom tudi samo omejevanje dostopa do vsebin označil za neustavnega!...

Vnunet - Zgoraj naveden poziv seveda predpostavlja nepravilno uporabo termina 'heker', da se razumemo, oz. uporabo, kot jo smatrajo člani Spodnjega doma ameriškega Senata. Slednji so namreč z zgolj 3 glasovi 'nay' izglasovali dodatek k patriotskemu zakonu, ki predvideva višje kazni za računalniške hekerje, celo doživljenjsko zaporno kazen za primere, kjer bi se ogrozilo življenje drugega posameznika. Prav tako bodo policisti (če majo dovoljšen IQ) lahko izvajali prisluškovanje telefonskim linijam ter opazovanje spletnega prometa brez sodnega naloga, v kolikor bo obstajal sum ogrozitve državne varnosti (rop poslovalnice McDougnut's, recimo). Klik!

Dodatek: pozabil sem omeniti nekaj, kar bi lahko pripeljalo do pomot -- ta zakon je potrdil sam Spodni dom, da pa stopi v veljavo, ga mora zglasovati sam Senat, kar pa se zna zgoditi šele jesen. --Ziggga

Linux Today - Verjetno nimajo vsi dovolj časa za podrobno spremljanje ameriškega zakona DMCA (Digital Millenium Copyright Act) in razlogov zakaj se je ruski programer Dimitrij Sklyarov ob obisku v ZDA znašel v zaporu. Za vse te je Lawrence Lessing v NY Timesu napisal članek, ki razlaga ozadje DMCAja in njegove krute posledice.
O Dimitrijevem primeru smo že pisali tule in o protestih zoper ravnanje FBIja ter pravosodja tule, seveda pa bomo poročali še naprej. To bo morda eden ključnih precedensov, ki bodo narekovali kakšen in kako svoboden bo računalniški svet prihodnosti.
Prišel je čas za hekerje, cyberpunkerjie in ostale mrežne oblike življenja, da se zbudijo. Freedom is not free.

Linux Today - Po tem, ko se je šel EFF (Electronic Frontier Fundation) pogovorit z Adobe-om, je le ta odstopil od tožbe proti ruskemu programerju Dmitriju Sklyarovem. Dimitrij je glavni programer v podjetju, ki je izdalo program, ki omogoča branje Adobovih eKnjig brez dodatnih omejitev. S programom si lahko uporabniki ustvarjajo varnostne kopije, uporabljajo knjige na več računalnikih ali pa počnejo 'nelegalne' stvari.
FBI je aretiral Dimitrija, ko je prišel v ZDA na hekersko konvencijo DEF CON kjer bi moral imeti predavanje. Preganjajo ga po zakonu DMCA (Digital Millenium Copyright Act), ki prepoveduje, da bi sploh smel govoriti o varnostnih luknjah v različnih 'zaščitnih' shemah in prepoveduje izdelovanje orodij, ki bi omogočala odstranitev zaščit. Zakon je zelo restriktiven in večina ljudi meni, da je služi predvsem korporacijam, da lahko omejujejo pravice navadnih ljudi (zanj sta lobirala predvsem Holywood in glasbena industrija).
Na zadevo se je odzval tudi Alan Cox, ki je zaradi tega...

Electronic Frontier Fundation - DMCA (Digital Millenium Copyright Act) je definitivno evil. O tem ni dvoma, ampak zakon v ameriki velja in zaradi tega je ilegalnih veliko čisto normalnih stvari (od igranja DVDjev na Linuxu, do reverse inženiringa protokolov). DMCA je pač produkt holywoodske in glasbene industrije, ki želi navijati cene in ustvarjati mastne zaslužke (80% glasbene industrije je v rokah 5 velikih založb, ki so itak povezane v kartel RIAA, konkurenca my ass). Namen velikih založb je seveda obdržat monopol. Prvo želijo poskrbet, da presnemavanje ne bo poceni. Zaradi tega so pred leti uspešno zavrli splošno rabo DAT (Digital Audio Tape, kar bi moral zamenjat navadne avdio kasete), napadli pa so tudi RIO mp3 player. No ampak to jim ni bilo dovolj, odločili so se, da jim tudi mp3 ni všeč, ker ni pod njihovim nadzorom. V ta namen so izoblikovali SDMI (Secure Digital Music Initiative). Sporna stvar pri tem je, da se poskuša kontrolirati kdo in s katerim predvajalnikom sme uporabljati glasbo. Pa to še ni...

CNN - Vsi že vemo, da zasebnosti na spletu bolj ali manj ni. Največje oglaševalske agencije zbirajo podatke o vaših navadah, vaših konjičkih, vaših nakupovalnih navadah in tako naprej. Dober primer je tudi recimo Amazon, ki zbira podatke o tem, kakšne knjige iščete in glede na te podatke vam prikaže priporočene knjige za vas.
Zaradi očitkov oglaševalski industriji, da nenehno vdira v zasebnost uporabnikov, so postavili dve spletni strani (t.i. "opt-out" strani), Network Advertising Initiative in Andersen Compliance, kjer lahko uporabniki odklonijo uporabo njihovih podatkov, ko obiščejo popularne komercialne spletne strani.
V preteklosti so morali uporabniki na vsaki spletni strani posebej označiti, da ne želijo uporabe njihovih podatkov na spletni strani, kar je povzročilo kritiko varuhov zasebnosti in nekaterih zakonodajalcev. Tako se ameriški kongres nagiba k temu, da bi na splošno uredil to problematiko na ta način, da bi lahko oglaševalske agencije uporabljale podatke o uporabnikih...