IBM - Raziskovalcem iz IBM-a je uspelo doseči pomemben preboj v razvoju tranzistorjev, ki odpira možnost zamenjave silicija z ogljikovimi nanocevkami, kar bo omogočilo nadaljnji miniaturizacijo in pospešitev čipov. Dosežek so danes objavili v prestižni znanstveni reviji Science, kar priča o odmevnosti odkritja.

Pri zmanjševanju litografije postajajo čedalje pomembnejši kvantni efekti, zaradi katerih se tranzistorji vedejo vedno manj kot tranzistorji. V klasičnih tranzistorjih se pojavi problem uhajanja elektronov iz vrat v kanal, ki mora biti čim manjše. Ogljikove nanocevke so privlačna alternativa za silicij, a imajo svoje pomanjkljivosti. Ena izmed njih je naraščajoča upornost pri miniaturizaciji kovinski kontaktov. Da bi lahko...

Ars Technica - Razvijalci procesorjev so trčili v fizikalne omejitve višanja takta procesorjev, zato že nekaj časa razvoj poteka predvsem v smer tlačenja več jeder na en kos silicija in paralelizacije procesov. Za bistveno višje takte bo potrebno spremeniti fundamentalne pristope in prav to počnejo v IBM-u. V reviji Science poročajo o novih tranzistorjih, ki naj bi bili zgrajeni iz grafena (to je en atom debela plast sp² hibridiziranih ogljikovih atomov; več takih plasti skupaj tvori grafit).

Grafen je dobra izbira,...

TG Daily - Raziskovalci na Univerzi v Nottinghamu se pospešeno ukvarjajo z razvojem molekularnega pomnilnika iz ogljikovih nanocevk, ki bi imel hitrost dinamičnega pomnilnika brez nadležne izgube podatkov ob izgubi napajanja. Ideja je preprosta. Dve nanocevki z malenkostno razliko v premeru bosta koncentrično nameščeni, podobno kot ruske matrjoške. Ko bo skozi zunanjo tekel električni tok, se bo notranja cevka spustila niže in dotaknila vezja na dnu, z čimer bo zapisana logična enica. Ko bo cevka dvignjena, stika ne bo in zapisana bo ničla.

V teoriji bo pomnilnik odporen na izgubo napajanja, saj so podatki zapisani s fizičnim premikom objekta, prav tako pa naj ga veliki pospeški, recimo ob padcu na tla, ne bi iztirili. Prvi modeli naj bi dosegali hitrosti sedanjega DRAM-a, v prihodnosti pa naj bi tako odpadla potreba...

Slo-Tech - Raziskovalci iz ameriške univerze MIT so predstavili svojo najnovejši izum, ki bo močno omejil enega izmed največjih ekoloških problemov današnjega časa - razlitja nafte. Ko namreč pride do nesreč tankrjev, se zaradi razlitja nafte pogosto zgodi, da je ekosistem in vsakršno življenje v priobalnem pasu uničeno ali močno pohabljeno.



Material, sestavljen iz nanocevk in podoben papirju je namreč močno selektiven pri absorbiranju tekočin in so ga raziskovalci zasnovali tako, da absorbira hidrofobne tekočine - tekočine, podobne nafti - in jih zadrži v svojih vlaknih, hkrati pa ne absorbira vode. Ker je zgrajen iz nanovlaken, je tudi nadvse trpežen in ima visoko talilno temperaturo, to pa mu daje še dodatno prednost - ko absorbira nafto, ga lahko namreč položimo v peč s temperaturo vrelišča nafte, ki nato izhlapi, material pa ostane...

News.com - V sledenju Moorovemu zakonu se raziskovalne ekipe, ki razvijajo nove procesorske tehnologije, pri zmanjševanju elementov soočajo s problemi, ki se pojavijo šele na submikronskem nivoju. Eden od teh je tudi povečevanje upornosti prevodnih elementov med polprevodniškimi deli. V ta namen sedaj pri Intelu razvijajo ogljikove nanocevke.

Prehod iz aluminija na baker v devedesetih je sicer omogočil nadaljni razvoj zaradi boljših prevodnih lastnosti samega materiala, vendar pa trenutni velikostni razred povzroča upornost že na nivoju atomov. Ogljikove nanocevke zaradi drugačnega principa prevajanja (elektronski oblak, ki obdaja cevke) omogočajo boljšo prevodnost ob hkratnih zmanjšanih izgubah (in segrevanju). Kljub obetajočim lastnostim pa prehod zavira predvsem nezmožnost izdelave enako dolgih in prevodnih nanocevk.

Več tukaj.

Slo-Tech - Black, Edwin. 2002. IBM and the Holocaust. London: Time Warner.

Vsako tehnologijo je mogoče uporabiti za dober ali slab namen. To dokazuje tudi knjiga Edwina Blacka z naslovom IBM and the Holocaust, ki opisuje manj znano zgodovino podjetja IBM.


Black začne z opisom tehnologije luknjičastih kartic in sortirk, ki jih je v ZDA izumil in...

ZDNet - IBM je najavil novo storitev, pri kateri bo v stilu SETIja (le obratno) strankam ponujal procesorsko moč po ceni $300 na 'enoto' mesečno, sistem pa bo gnala SuSE distribucija Linuxa. Klik!

Velika zmota pa leži v tem, ko nekateri mislijo, da je to blazno drago, saj povprečni strežniki, ki jih ima podjetje 'do konca življenja', stanejo le nekajkrat več. Res je. Le, da se klient s temi tristotimi dolarji iz-nebi stroškov vzdrževanja, prostora, časovne amortizacije, saj za to skrbijo pri ponudniku, IBMu. Prav tako tukaj odpade težava s kratkoročnimi nihanji potreb, t.i. 'špicami'.

No, ideja je vsekakor zanimiva, bolj zaskrbljujoč pa je spekter strank, ki bi jih to zanimalo ter območje, v katerem je tovrsten najem sploh ekonomičen. Bomo videli.

Tech Extreme - Raziskovalci na Univerzi v Arizoni odkrivajo načine, kako bi s pomočjo proteinov iz živih celic lahko dobesedno vzgojili tokokroge. Namesto sedaj uporabljanega lepljenja in cinjenja bi vse to delali z dolgimi strunami proteinov, ki se jim reče mikrotubuli. Da, to so tisti mikrotubuli, ki pomagajo pri mejotski delitvi celic, in vlečejo narazen kromosome. Ti proteini so 2-3 krat tanjši od sedajšnjih žičnatih povezav med tranzistorji, kar privede do manjše velikosti in boljše učinkovitosti. Ali jim bo uspelo vzgojiti prvi čip? Klik!

Newsfactor - IBM-u je -- najverjetneje -- končno uspelo razvit praktično uporabno tehnologijo varčevanja z energijo, kjer se neuporabljenih delov silicijeve župice pač ne napaja. Tehnologija se imenuje "Power Islands", kar pa pove veliko :]. Klik!

Slashdot - SFGate ima članek o prvih sadovih nanotehnologije. Nova vrsta sončnih krem, baterij, zdravila in še mnogo v tem zanimivem članku.

InfoWorld - IBM je včeraj predstavil novo generacijo karbonskih nanocevk, ki so zdaj zmogljivejše od silicijevih tranzistorjev (nanocevke so tista zadeva, ki bo nadomestila silicijeve tranzistorje, ko bodo zahteve po pomanjševanju tranzistorjev presegle zmožnosti silicija). Čez kakih 10 do 15 let, predvidevajo pri IBM, bo ta tehnologija zamenjala trenutni proizvodnji način procesorjev in ostalih čipov. Do takrat pa morajo sploh še pogruntati kako pa narediti procesor iz takih tranzistorjev... (takorekoč, cegle so že razvil, samo bajte še neznajo zgradit...) Sicer pa klik...

The Register - Več kot očitno je, da se razvoj tranzistorjev približuje meji, ki jo je fizično nemogoče preseči. Tako naj bi kmalu dosegli velikost 0,05 mikrona, potem pa bi nastala kriza, ki bi onemogočila veljavnost Moorovega zakona (sicer vsi poznate, ampak vseeno: hitrost procesorja je podvoji vsakih 18 mesecev).
Tako je v igro stopila kemija, njej ob strani pa še delno biologija. Tako razvoj poteka v treh ločenih smereh:
Nanožice:
Raziskovalni tim Charlesa Lieberja na Harvardu je naredil vrsto nanocevk, velikosti 2-20 nm (torej 10 na -9 m), in jih "spletel" v mrežo. Tok, ki teče po njej, je možno regularati z napetostjo na njej. Z zadosti zapleteno mrežo je možno ustvariti logična vrata, meni Lieber.
Nanocevke:
Medtem ko Lieberjeva tehnologija ne temelji na litografiji, pa je ta osnova za raziskave na Delft University of Technology na Nizozemskem, ki jih vodi Cees Dekker. S sodelavci je izdelal ogljikove nanocevke premera 1nm, pri katerih se tok, ki teče po njih, nadzira z napetostjo...