Nature - Kitajski radioteleskop FAST s kar petsto metrov veliko anteno je uspešno prestal triletno preizkušanje in bo prihodnji mesec naposled odprt za znanstvenike z vsega sveta.

Radijski teleskopi - se pravi, senzorji, ki zaznavajo radijske valove - so še vedno naše poglavitno okno v tiste bolj oddaljene globine vesolja. Poznamo dva osnovna načina za surovo jačanje njihovih zmogljivosti na Zemlji. Pri prvem antene povezujemo v velika omrežja, da dobimo observatorije, kakršen je na primer Atacama Large Millimeter Array (ALMA). Med seboj je mogoče povezati tudi observatorije na različnih koncih planeta, kar so nedavno uporabili za prvi "posnetek" črne luknje. Na ta način se prvenstveno poveča ločljivost opazovanja. Druga, tehnično zahtevnejša možnost, je širjenje krožnika, ki lovi signale. Tu je bil doslej prvak sloviti portoriški teleskop Arecibo s premerom tristotih metrov, ki pa mora sedaj predati štafeto, kajti v odročnem delu jugozahodne kitajske province Gvidžou so se končala...

Science Blog - V CERN-u so najverjetneje odkrili, kaj je bil razlog za lanske rezultate, ki so kazali, da nevtrini potujejo za približno dve do tri stotisočinke hitreje od svetlobe. Čeprav so meritve večkrat ponovili in napovedali izvedbo sorodnih meritev tudi na Japonskem in v ZDA, so vsakokrat ugotovili isto. Nevtrini so 732 km dolgo pot med CERN-om v Ženevi in italijanskim Gran Sassom prepotovali 60 ns hitreje, kot bi bila svetloba. Meritev so ponovili večkrat. Sum je sprva padel na merjenje časa, saj so ure sinhronizirane z GPS, a so kasneje to možnost zavrnili. Sedaj pa se je pokazalo, da je zelo verjetno razlog vendarle v napačnem merjenju časa oziroma nesinhroniziranih urah.

Pri analizi...

PhysOrg.com - Znanstveniki v laboratoriju Fermilab v Illinoisu so objavili rezultate svojega eksperimenta, ki dopolnjujejo pred dvema tednoma obelodanjene izsledke japonskega eksperimenta T2K o oscilacijah nevtrinov. Vsi preizkusi so namenjeni iskanju odgovora na vprašanje, ali nevtrini lahko menjajo okus in kako pogosto se to zgodi. CERN in OPERA sta lani zaznala prvi primer oscilacije umetno produciranega nevtrina v zgodovini, a je šlo za izoliran dogodek. Nadaljnji eksperimenti poizkušajo osvetliti...

Slo-Tech - Po standardnem modelu obstojijo nevtrini v treh okusih (elektronski, muonski in tauonski), a eksperimenti iz Fermilaba kažejo, da bi utegnila resnično obstajati tudi četrta vrsta nevtrinov. Doslej je bolj ali manj sprejeto dejstvo, da lahko te tri vrste nevtrinov oscilirajo in se medsebojno pretvarjajo, in prav te vrste oscilacij je meril eksperiment MiniBooNE (Mini Booster Neutrino Experiment). Znanstvenike pa je presenetilo odkritje, da je bilo oscilacij preveč.

Zaslužni...

Slo-Tech - Pretekli mesec smo pisali, da naj bi znanstveniki s Stanforda in Purdue University bili ugotovili, da na radioaktivni razpad delcev vplivajo nevtrini. Natančnejše analize so pokazale, kar so naši forumaši napovedali že na začetku. Razpadna konstanta je konstantna.

Malo verjetno hipotezo o vplivu nevtrinov na razpadno konstanto so preverjali znanstveniki z Nacionalnega inštituta za standarde in tehnologijo (NIST), Univerze...

Slashdot - Ta teden je znanstvene kroge precej razburkala novica, da naj bi znanstveniki s Stanforda in Purdue University ugotovili, da razpolovni čas (natančneje, razpadna konstanta) radioaktivnih jeder ni konstanten. To so opazili čisto naključno, ko so na Purdue University iskali generator naključnih števil in v ta namen uporabili Geigerjev števec za merjenje sevanja izotopa cezija 137. Sprva so opažene sezonske fluktuacije...

Ars Technica - Pred štirinajstimi dnevi smo poročali, da so znanstveniki v CERN-u in italijanskem Gran Sassu odkrili, da se izmuzljivim subatomski delcem nevtrinom spreminja okus. Za potrditev te teorije bo potrebnih še več opazovanj, saj je en sam dogodek statistično premalo za utemeljitev, a če bo model potrjen, bo to hkrati pomenilo, da imajo nevtrini maso, kar moderne teorije že nekaj časa napovedujejo. Včeraj pa so v Fermilabu objavili rezultate svojih poizkusov, ki kažejo nekaj mnogo bolj čudnega. Zdi se, da imajo nevtrini drugačno maso kot antinevtrini (posredno izmerjeno preko Δm²).

Kvantni svet je resda zase svet, čuden in svetal, a ena lastnost je doslej veljala kot pribito. Antidelci imajo enake...

Slo-Tech - Nevtrini so elementarni delci iz razreda leptonov, ki si jih leta 1930 izmislil Wolfgang Pauli, da je lahko uredil svoje enačbe radioaktivnih razpadov. Ker pri beta razpadu opaženi delci niso imeli toliko energije, gibalne količine in vrtilne količine kot starševski izotopi, je predpostavil, da razliko poberejo delci, ki se imenujejo nevtroni. Žal je James Chadwick leta 1932 odkril masivne delce in jih poimenoval nevtroni, kar se je ohranilo do danes. Paulijeve skrivnostne delce je Enrico Fermi zato poimenoval nevtrino. Odkrili so jih petindvajset let pozneje.

Podobno kot antidelci antinevtrini so nevtrini sila izmuzljivi delci, saj z materijo slabo reagirajo. Vsako sekundo naše telo...

CrunchGear - Roboti, ki delujejo na sončni pogon so še nekaj desetletij stran od splošne razširjenosti. Toda to ni oviralo Robomaniaca, ki je na Instructables objavil navodila kako si lahko vsak sam doma naredi samo-hodečo se kroglo na sončni pogon. Sistem kolesc v sami strukturi zagotavlja, da je sončna celica vedno obrnjena navzgor in tako zagotavlja energijo za vsak premik.



Cena komponent je pod 50 dolarjev, tako da je ta projekt dosegljiv praktično vsem.

Koliko še do prve domače živali v krogli?

BBC - Stari Grki so postavili Evropo za središče sveta in v nekaterih ozirih to še vedno velja. En tak ostanek evropocentrističnega pogleda je ničelni poldnevnik, ki poteka skozi Greenwich v Veliki Britaniji že 125 let. Prav te dni je 125. obletnica Mednarodne meridianske konference, ki je potekala oktobra 1884 v ZDA. Na njej so uzakonili časovni format sveta, kot ga uporabljamo še danes.

Za razliko od ekvatorja, ki ga definira že topologija Zemlje, je ničelni poldnevnik povsem arbitrarno določen. Do 19. stoletja je veliko držav in celo posameznih mest uporabljalo svoje verzije lokalnega časa, ki so poskrbele, da je...

TG Daily - Nevtrini so osnovni delci brez električnega naboja s spinom 1/2 in z majhno maso, ki se gibljejo s skoraj svetlobno hitrostjo in praktično neovirano potujejo skozi snov. Nanje deluje le šibka sila, medtem ko elektromagnetna in močna sila nanje ne vplivata, zaradi česar je njihova interakcija s snovjo...

Observatorij Črni vrh - Jure Skvarč je 24. avgusta odkril asteroid, ki pripada skupini Apollo. Zemljini orbiti se bo približal na manj kot 0,05 a.e.. Luna je od zemlje oddaljena 0,0026 a.e. Več si preberite na spletni strani Observatorija Črni vrh. Očitno, da odkritja slovenskih astronomov kar dežujejo.

Hubble Site - NASA je v sodelovanju z ESA, CFHT in NOAO izdala sliko spiralne galaksije, ki je najpodrobnejša doslej. Sestavljena je iz 51 Hubblovih fotografij, ki so bile povezane s pomočjo podatkov iz različnih observatorijev na tleh. Vse potrebne informacije so bili pridobljene med leti 1994 in 2003. Barva galaskije predstavlja vidni spekter in je dobljena s kombinacijo podatkov modrega, zelenega, rdečega ter infrardečega (near infrared) dela spektra, slika pa v originalu meri 16.000 slikovnih pik v dolžino in 12.000 v širino (prilepljena slika je pomanjšana in velika zgolj 290 KB). Če vas zanimajo izvirniki, jih lahko najdete na strani Hubble Site, potrebno pa je opozorilo, da je...

Slashdot - Mednarodna ekipa znanstvenikov je danes objavila, da so opazovali največje trčenja dveh gruč galaksij doslej. Dogodek, ki ga je posnel XMM-Newton observatorij, po količini sproščene energije prekaša le Veliki Pok. Ob tem so nastale hurikanom podobne razmere z več sto milijonov stopinj vročimi udarnimi valovi, ki potujejo po vesolju in bodo skupaj s spremembami gravitacije preoblikovali obe, sedaj združeni, gruči.

Ta dogodek potrjuje hipotezo, da so največje gruče nastale z združevanjem ter da velike ves čas rastejo in požirajo druga drugo. Novonastala (združena) gruča, poimenovan Abell 754, je od zemlje...

BBC - Znanstveniki so z 99.999 odstotno verjetnostjo dokazali, da nevtrini, ki jih Sonce odda, na poti do Zemlje spremenijo svoj tip. S tem dokazom so razložili že 30 let trajajočo uganko, zakaj tako malo nevtrinov pride do Zemlje. Podatke za to trditev so dobili v kanadskem observatoriju za nevtrine v Sudburyju. Observatorij je pravi arhitektonski čudež, saj je v obliki 22-meterske krogle (nekje ekvivalent desetnadstropni stolpnici) ter potopljen 100 metrov pod zemljo. V krogli je 1000 ton ultračiste težke vode, ki obkroža še dodatno maso zelo čiste navadne vode - vse to, da zmanjšajo sevanje na absolutni minimum ter zaznajo en nevtrino na uro. S tem objektom so lahko raziskovalci ugotovili, da je število elektronskih nevtrinov, ki pridejo do Zemlje, le del števila, ki jih odda Sonce (okoli 30 odstotkov), kar je, tako pravijo oni, čisti dokaz za to, da nevtrini spreminjajo svoj tip na poti do našega planeta. Klik!

ntsecurity.nu - Menite, da ima katerakoli od večjih distribucij Linux-a namenoma vgrajena 'zadnja vrata'? Klik!

Ehh. No, kdo pa sem, da bi govoril o resničnosti mnenj (in ne dejstev - gre za anketo) nt 'adminov', ampak je vprašanje je lahko že v osnovi zgrešeno: če misliš, da 99.999 % ('Microsoftove devetke' ) distribucij 'varnih' ter ima preostala stotinka odstotka vgrajena vrata, potem moraš odgovoriti, hmm - da. Ljudi pa naj sodijo sami pri sebi.