Največji radijski teleskop na svetu začenja z delovanjem

Nature - Kitajski radioteleskop FAST s kar petsto metrov veliko anteno je uspešno prestal triletno preizkušanje in bo prihodnji mesec naposled odprt za znanstvenike z vsega sveta.

Radijski teleskopi - se pravi, senzorji, ki zaznavajo radijske valove - so še vedno naše poglavitno okno v tiste bolj oddaljene globine vesolja. Poznamo dva osnovna načina za surovo jačanje njihovih zmogljivosti na Zemlji. Pri prvem antene povezujemo v velika omrežja, da dobimo observatorije, kakršen je na primer Atacama Large Millimeter Array (ALMA). Med seboj je mogoče povezati tudi observatorije na različnih koncih planeta, kar so nedavno uporabili za prvi "posnetek" črne luknje. Na ta način se prvenstveno poveča ločljivost opazovanja. Druga, tehnično zahtevnejša možnost, je širjenje krožnika, ki lovi signale. Tu je bil doslej prvak sloviti portoriški teleskop Arecibo s premerom tristotih metrov, ki pa mora sedaj predati štafeto, kajti v odročnem delu jugozahodne kitajske province Gvidžou so se končala testiranja observatorija Five-hundred meter Aperture Spherical Radio Telescope (FAST) s premerom kar petstotih metrov.

Konstrukcija, ki ždi v naravni kotlinici, ni revolucionarna le zaradi velikosti, temveč tudi zapletenosti delovanja. V nasprotju z Arecibom, kjer se zbirališče radijskega snopa po vrveh giblje nad krožnikom, je površina Fasta spremenljiva. Del njegovih 4500 aluminijastih plošč je namreč povezanih s 2250 motorji za usmerjanje. Sistem so gradili pet let in je Kitajce stal preračunano okrog 160 milijonov evrov.

Takšni ogromni krožniki imajo prednost izjemno visoke občutljivosti, imajo pa precej slabšo ločljivost od mrežnih observatorijev. FAST tako ne bo kaj prida uporaben za morebitna nova "snemanja" črni lukenj (kjer potrebujemo ravno ločljivost), temveč ga bodo izkoriščali za lovljenje najšibkejših signalov. V prvi vrsti pulzarjev, ki jih je novo stotnijo že odkril med triletnim testiranjem. Mnogo si od njega obetajo tudi pri raziskovanju skrivnostnih hitrih radijskih izbruhov (fast radio burst - FRB), ki predstavljajo eno poglavitnih ugank sodobne radioastronomije, saj še ne poznamo njihovega izvora. V prihodnosti želijo inženirji povečati ločljivost observatorija z dodatkom 36 anten v okolici, upajo pa tudi na čimprejšnjo dokončanje novega podatkovnega centra.