Slo-Tech - Evropska komisija redno izreka globe ameriškim tehnološkim velikanom, največkrat zaradi kršitev aktov o digitalnih storitvah ali trgih (DSA in DMA). Da podjetja kazni niso vesela, je razumljivo, precej bolj nenavadno pa je vmešavanje ameriške države. Po zadnji 890 milijonov evrov težki globi, ki je doletela Google, se je odzval tudi ameriški predsednik Donald Trump in po svoji navadi zagrozil z dodatnimi visokimi carinami na evropsko blago.

Ameriški predsednik je Evropsko unijo obtožil, da se namenoma in ciljano loteva ameriških podjetij, med katerimi je izpostavil Apple, Meto, Amazon in Google. Na družbenem omrežju je besno zapisal, da ZDA niso hranilnik, iz katerega lahko EU po mili volji jemlje denar. Trdi, da Evropa ropa ameriška podjetja in s tem ameriške davkoplačevalce, za kar naj bi Evropa v prihodnosti plačala visoko ceno. Napovedal je tudi preiskavo evropskih praks po 301. členu trgovinskega zakona (Trade Act), ki je namenjen pregonu nepoštenih trgovskih praks. Google je...

Slo-Tech - Ko je ameriški predsednik Donald Trump predstavil nove carinske stopnje, ki bodo veljale za 60 držav, jih je označil kot vzajemne carine. Pričakovali smo, da bodo carinske stopnje približno enake kot stopnje, ki jih države zaračunavajo za uvoz iz ZDA. A stopnje so povsem drugačne. Blago iz Evropske unije bo ocarinjeno z 20 odstotki, čeprav je povprečna stopnja v EU za ameriško blago približno tri odstotke. Podobne nedoslednosti veljajo tudi za druge države in ozemlja, v oči pa bode na primer vključitev ozemlja Otok Heard in otočje McDonald pod upravo Avstralije. Ozemlje ni niti država niti naseljeno; na njem živijo le pingvini.

Enačba, po kateri so bile carinske stopnje izračunane, je milo rečeno nenavadna. Za izračun so preprosto vzeli razmerje med izvozom blaga iz ZDA v posamezno državo in uvozom blaga iz te države, nato pa vrednost razpolovili. To so najprej ugotovili internetni blogerji, kasneje pa je ameriška administracija objavila nekoliko polikano verzijo enačbe. To je...

Slo-Tech - V ZDA je državna pošta ustavila dobavo vseh paketov iz Kitajske in Hongkonga, dokler ne bo jasno, kaj se bo zgodilo s carinami in drugimi pristojbinami, denimo davki, in kako bodo novo ureditev v praksi izvajali. Dostava pisem bo potekala nemoteno. S tem je internetno nakupovanje iz Kitajske praktično onemogočeno.

Nova ameriška administracija je uvedla 10-odstotne carine na vso blago iz Kitajske, na kar so Kitajci odgovorili z bolj ciljano uvedbo carin na približno desetino blaga, ki ga uvažajo iz ZDA.

Sedaj pa je United States Postal Services prenehal sprejemati pakete iz Kitajske. Tako Wired poroča o tovornjakih iz Kanade, ki so se morali obrniti na meji, ker so imeli tudi kitajske pakete. V posameznih dostavnih vozilih je tudi več tisoč majhnih paketov, najti in izločiti vse kitajske pa zamudno.

Kaos je posledica ukinitve izjeme de minimis, ki jo je ameriški predsednik sprejel skupaj z uvedbo carin. Doslej ZDA na majhne pakete do vrednosti 800 dolarjev niso obračunavale...

Apple - Pri Applu bodo prihodnje leto pognali storitev Self Service Repair, skozi katero bo mogoče kupiti uradne rezervne dele za njihove telefone in računalnike in jih doma popravljati. To je bistven obrat od dosedanjega pristopa, kjer so bile Applove naprave znane kot močno zaprte in servisu neprijazne.

Proizvajalci potrošne elektronike običajno skušajo uporabnikom otežiti garažno popravljanje kupljenih naprav in jih namesto tega na bolj ali manj grobe načine usmerjajo proti uradnim servisnim službam. Prav zaradi tega so vzniknila aktivistična združenja popravljalcev in svetovalcev, kot je iFixit. Toda klima se počasi vendarle spreminja. Evropska unija je sredi uvajanja zakonodaje, s katero namerava utreti pot enostavnejšim popravilom bele tehnike in elektronike, premik v to smer pa je napovedal tudi ameriški predsednik Biden. Tako se podjetja, ki nekoč niso dovolila niti lastnoročne menjave baterije, vendarle mehčajo in pripravljajo na nove čase, ko bo treba kupcem pri popravilih tudi...

CNN - Med družbenimi omrežji, tako se zdi, prav Twitter prevzema štafetno palico največjega borca proti dezinformacijam in sovražnemu govoru. Eno izmed majhnih, a povednih sprememb, so te dni začeli preizkušati na angleško govorečem delu Twitterja. Pri poobjavah zunanjih povezav (najčešče na članke) bodo uporabnike opozorili, če povezave predhodno sploh ne bodo odprli, da delijo vsebino, ki je morda sploh niso prebrali. S tem želijo dvigniti raven razprave na Twitterju in znižati količino dezinformacij, ki se razraščajo po Twitterju (kot se po vseh družbenih omrežjih).

Twitter se je zelo odločno in javno postavil na stran blokade neresnic v sporu z ameriškim predsednikom, ki mu je nekaj zavajajočih objav (formalni razlog je bila kršitev pogojev uporabe) skril. To je pričakovano sprožilo srdit odziv, saj je Trump napovedal pravcato vojno družbenih omrežjem in nato podpisal izvršni ukaz, ki jim krni pravno zaščito zaradi objav uporabnikov. Gre za 230. člen v zakonu Communications Decency...

Slashdot -

Ameriški predsednik Barrack Obama je ob svoji izvolitvi obljubil visoko stopnjo transparentnosti dela vlade, kar so potem dejansko udejanjili s postavitvijo spletnih strani data.gov. USA Spending in podobnih. Spletišča javnosti ponujajo dostop do obširnih in dobro sistematiziranih informacij javnega značaja z visoko vrednostjo (high value), npr. natančne meritve klimatskih sprememb, onesnaženosti voda ali gibanja obrestnih mer. Tovrstni podatki so zlata jama za angažirane posameznike in nevladne organizacije, ker omogočajo učinkovit vpogled in kritiko dela oblasti. Posledično so o podobni iniciativi razmislili tudi na tej strani oceana, v Veliki Britaniji in Evropski Uniji. Določeni podatki so na voljo tudi v Sloveniji in lani decembra je potekala delavnica njihove uporabe.

Na žalost jim kmalu po prvi obletnici obratovanja že zmanjkuje denarja. Potrebovali naj bi kar 35...