Slo-Tech - Čedalje več držav prepoveduje uporabo družbenih omrežij za mlade ali vsaj razmišlja o tem, zato ni presenetljivo, da o tem razpravlja tudi slovenska vlada.

Avstralija je že lani prepovedala uporabo za mlajše od 16 let, v Evropi pa so najdlje Danci in Francozi, ki mejo postavljajo na 15 let. Podobne namene ima tudi Slovenija, je včeraj po seji sporočil vladni govorec. Pripravili so izhodišča, kako prepovedati uporabo Instagrama, Snapchata, Facebooka, Tiktoka in podobnih omrežij za mlajše od 15 let. Podrobnosti še niso dorečene, zato na primer ne vemo, ali bi prepovedali tudi račune na YouTubu, kar je sprožilo veliko polemik v Avstraliji.

V Evropi o prepovedi resno razmišljajo tudi v Španiji, Grčiji in na Portugalskem. Zaradi tega se krepijo pozivi, da mora področje enotno urediti Evropska unija. Evropski parlament je lani sprejel nezavezujočo resolucijo, s katero Komisijo poziva k postavitvi meje na 16 let. Mladostniki, ki so stari od 13 do 16 let, bi lahko družbena omrežja...

Slo-Tech - Francija pripravlja prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let, ki bi lahko začela veljati že z novim šolskim letom. Prav tako bodo razširili prepoved uporabe pametnih telefonov v srednjih šolah. Zakonski osnutek je že nared, obravnavati pa ga mora še parlament.

Vlada je v utemeljitvi zapisala, da številne raziskave dokazujejo, da je uporaba družbenih omrežij povezana s tveganji, med katerimi so izpostavljenost neprimernim vsebinam, nadlegovanje in motnje spanja. Zato predlagajo prepoved uporabe za mlajše od 15 let, kar bi nadzorovala agencija Arcom (Autorité de régulation de la communicationaudiovisuelle et numérique). Drugi del zakona bo prepovedal uporabo telefona v srednjih šolah, torej za dijake med 15. in 18. letom starosti, medtem ko so v vrtcih in osnovni šoli pametni telefoni prepovedani že sedaj.

Francoski predsednik je ob predstavitvi zakonskih osnutkov dejal, da se zgledujejo po avstralski ureditvi, kjer so prepovedali družbena omrežja za mlajše od 16 let.

Slo-Tech - Potem ko je Avstralija uvedla najstrožje ukrepe za omejitev uporabe družbenih omrežij med mladimi, ki mlajšim od 16 let prepovedujejo njihovo uporabo, v Evropi štafetno palico prevzema Danska. Že minuli mesec so napovedali omejitve za mlajše od 15 let, kar bi starši lahko znižali na 13 let. Vlada nadaljuje prizadevanja za sprejetje tega ukrepa.

Avstralski zakon omejuje uporabo družbenih omrežij acebook, Instagram, Kick, Reddit, Snapchat, Threads, TikTok, X in YouTube za mlajše od 16 let, pri čemer odgovornost prelaga na ponudnike storitev. Ti morajo zagotoviti ustrezne ukrepe za preprečitev nepooblaščene uporabe, sicer jim grozi do 50 milijonov avstralskih dolarjev globe (30 milijonov evrov). Na Danskem želijo mejo postaviti na 15 let, kar bi bil še vedno najstrožji ukrep v EU.

Da bi prepoved začela veljati, morajo sprejeti ustrezno zakonodajo, kar napovedujejo za sredino prihodnje leta. Vprašanje ali, se bo v praksi kaj bistvenega spremenilo, ker številna družbena omrežja že...

Evropski parlament - Evropski poslanci so izrazili zaskrbljenost zaradi tveganj za duševno in fizično zdravje mladostnikov, ki jih predstavljajo pametni telefoni in družbena omrežja. Zato izvršno vejo oblasti pozivajo k oblikovanju ukrepov za zaščito, med katerimi je tudi prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let. V starosti med 13. in 16. letom bi uporabo dovolili s soglasjem skrbnikov. Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu danes s 483 glasovi za in 92 proti sprejel poročilo, ki izraža veliko zaskrbljenost. Za so glasovali vsi slovenski poslanci razen Branka Grimsa, ki je bil proti.

Parlament poziva k prepovedi najbolj škodljivih zasvojljivih praks, kamor sodijo zlasti funkcije, kot so neskončni trak vsebine (infinite scrolling), samodejno predvajanje, osveževanje s podrsanjem (pull to refresh), nagradne zanke (reward loops) in spreminjanje škodljivih vsebin v igralne (gamification). Spletne strani, ki ne spoštujejo evropskih pravil, bi morali blokirati, predlagajo....

Slo-Tech - Preliminarni izsledki preiskave Temuja, ki jo je Evropska komisija sprožila lani, so za podjetje močno obremenjujoči. Komisija je ugotovila, da Temu krši akt o digitalnih storitvah, saj se na njegovi platformi prodajajo tudi izdelki, katerih promet je v EU prepovedan. Temu ni sprejel ustreznih ukrepov za oceno tveganj in zajezitev prodaje nezakonitih izdelkov.

Komisija je ugotovila, da obstoji veliko tveganje, da bodo kupci v spletni trgovini Temu naleteli na nezakonite izdelke. Gre za izdelke, ki niso v skladu z evropskimi varnostnimi standardi, recimo nevarne igrače in elektronika. Komisija je z metodo skritega kupca preverjala, kako pogosto stranka sreča tovrstne izdelke. Ugotovili so, da je Temu oktobra lani napačno ocenil tveganja, saj se je zanašal na splošne informacije o spletnih trgovinah, ni pa ocene prilagodil svoji platformi.

Preiskava še ni končana, gre le za preliminarne izsledke. Komisija bo v nadaljevanju preverjala, ali Temu krši tudi druga določila DSA. Sumijo...

Slo-Tech - Evropska komisija je začela uradno preiskavo podjetja X, ki upravlja istoimensko platformo, nekdaj znano pod imenom Twitter. Po predhodni preiskavi, poročilu o transparentnosti podjetja X in uradnih odgovorih iz X-a so v Komisiji prepoznali utemeljeni sum, da X krši akt o digitalnih storitvah (DSA). Gre za ureditev na področjih upravljanja tveganj, moderiranja vsebine, temnih vzorcev, transparentnosti pri oglaševanju in dostopnosti podatkov za raziskovalce, kjer naj bi X kršil DSA.

Preiskava se bo osredotočila na štiri sklope. X-u očitajo, da ne stori dovolj za preprečevanje širjenja nezakonitih vsebin, da ukrepi za boj proti dezinformacijam niso učinkoviti, da ukrepi za povečanje transparentnosti niso zadostni in da uporablja zavajajoči dizajn pri iskanju soglasij (temni vzorci). Gre za domnevne kršitve več členov DSA, kar bo Komisija sedaj ugotavljala v uradni preiskavi. To je prva priskava velikega spletišča zaradi suma kršitev DSA.

X je po DSA uvrščen med zelo velike spletne...

Reuters - Evropski poslanci so se na zasedanju v četrtek dogovorili o kompromisnem predlogu novega zakona o umetni inteligenci (AI Act), ki ga pripravlja Evropska komisija. O besedilu osnutka so se dogovorili poročevalci, naslednji korak pa bo glasovanje na pristojnem odboru 11. maja. Če bo predlog dobil podporo, bi ga lahko parlament na plenarni seji potrdil že junija, nato pa bo sledilo še dogovarjanje s Svetom, torej predstavniki držav članic.

V Evropski komisiji si za oblikovanje in sprejem zakona o umetni inteligenci prizadevajo že od leta 2020. Aprila 2021 so predstavili prvi osnutek, do danes pa je doživel še nekaj predelav. Gre za prvo in najbolj obsežno regulacijo umetne inteligence na svetu, ki bo uvedla številne varovalke in transparentnost pri razvoju in uporabi. Od začetka postopka do danes so vzniknili še veliki jezikovni modeli, kakršen je ChatGPT, in generativna umetna inteligenca na drugih področjih, denimo Midjourney za ustvarjanje slik. Najnovejši popravki osnutka...

Evropska komisija - Evropski parlament je včeraj z veliko večino sprejel uredbo o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah oziroma DSA) in uredbo o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju (akt o digitalnih trgih oziroma DMA). Za DSA je glasovalo 539 poslancev, proti pa jih je bilo 54, vzdržalo se jih je 30. Za DMA jih je glasovalo celo 588, proti jih je bilo 11, vzdržanih pa 31. Vsi slovenski poslanci so glasovali za. Evropska komisija, ki je akta predlagala pred dvema letoma, je že izrazila zadovoljstvo nad razpletom.

Sprejem DSA in DMA ni presenečenje, saj sta po dvoletnih pogajanjih Evropski parlament in Svet marca (DMA) in aprila (DSA) potrdila končno obliko besedila. To je za bruseljske razmere izjemno hitro, kar priča o pomembnosti ureditve te materije. Formalno ju mora potrditi še Svet, nato pa bosta objavljena v uradnem listu. Ko bosta DSA in DMA začela veljati jeseni, bo naslednji velik izziv nadzor.

Komisar za notranji trg Thierry Breton je v objavi na...

Slo-Tech - Kot poročajo na BBC, sta včeraj dva stalna odbora Evropskega parlamenta, za Notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO) ter za Industrijo, raziskave in energetiko (ITRE), obravnavala osnutek pravil t.i. "telekomunikacijskega paketa" (Telecom Package oz. Telecom Framework), ki naj bi določila pravila za poenotenje zakonodaje na področju pravic potrošnikov na področju telekomunikacij na ravni celotne Evropske unije.

Osnutek pravil so pripravili z namenom poenotiti telekomunikacijski trg, kar naj bi olajšalo investicije v telekomunikacijski sektor ter poenotilo pravice potrošnikov.

Vendar pa se je v predlagani osnutek, katerega predlog je bil včeraj izglasovan, vrinilo nekaj precej nenavadnih amandmajev, na katere so pred nekaj dnevi opozorili tudi na The Open Rights Group.

Kljub temu, da so omenjena pravila namenjena poenotenju telekomunikacijskega trga, se je namreč vanje ob pomoči protipiratskih lobistov ter poslancev britanskih konzervativcev Malcolma Harbourja in Syeda Kamalla...