Bloomberg - Meta se bo začela ukvarjati tudi s trgovanjem z električno energijo, poroča Bloomberg. V ZDA so zveznega regulatorja zaprosili za licenco za trgovanje, ki jo je v preteklosti Apple že dobil. Za licenco je zaprosil tudi Microsoft.

Vodja nabave energije v Meti, Urvi Parekh, je dejala, da je to povezano z velikimi potrebami po električni energiji, ki so posledica uvajanja umetne inteligence. Meta bo prevzela aktivnejšo vlogo na tem trgu, s čimer bo zagotovila več energije, je dodala. Gradi se več novih elektrarn, zlasti v bližini podatkovnih centrov, na primer tri elektrarne na plin ob podatkovnem centru v Louisiani. Meta in drugi porabniki naj bi bili deležni kritik, da so premalo aktivno udeleženi v načrtovanju novih kapacitet in predvsem da jih finančno ne podpirajo oziroma da se ne zavežejo dolgoročno, da bodo energijo tudi odkupovali. Brez dolgoročnih zavez pa gradnja novih elektrarn ni možna.

Meta, Microsoft, Apple, Google in druga podjetja, ki razvijajo in nudijo umetno...

Technology Review - Pred desetletjem so tehnološki velikani predvidevali, da bodo sčasoma porabljali čedalje manj električne energije, saj bodo njihovi sistemi postajali učinkovitejši, njihove emisije toplogrednih plinov pa da bodo padle proti ničli. Nato je umetna inteligenca vse postavila na glavo bistveno bolj kot rudarjenje kriptovalut, poraba energije pa je začela naraščati. Povečali so se tudi izpusti toplogrednih plinov.

Google je ta teden razkril več podatkov o svoji energetski učinkovitosti, ki potrjujejo trend. Od leta 2020 do danes se je njihova poraba električne energije podvojila, veliko večino pa porabijo za svoje podatkovne centre. Lani je Google porabil 30,8 TWh električne energije, pred petimi leti pa 14,4 TWh. Od tega 96 odstotkov odpade na podatkovne centre, ki imajo učinkovitost delovanja (PUE) že 1,09 in težko še izboljšajo svoje delovanje. Na letni ravni je rast porabe energije 27-odstotna.

Z drugimi besedami - Google porabi več energije kot celotna Irska. Ob tem Google poudarja, da umetna inteligenca ni edini krivec. Tudi klasične storitve, kot so Google Cloud, YouTube in iskanje, povečujejo število uporabnikov in obseg delovanja, kar terja več energije.

Google zato išče vire energije, kjer jih najde. Minuli teden so...

Slo-Tech - Alex de Vries-Gao z Vrije Universiteit v Amsterdamu je v okviru svoje doktorske disertacije ocenil, da bo do konca letošnjega leta umetna inteligenca po porabi električne energije prehitela rudarjenje bitcoina. Slednjega smo v preteklosti večkrat izpostavljali kot pomembnega porabnika energije in na pol zares ocenjevali, na katero mesto med državami bi se uvrstil s svojo potratnostjo. Umetna inteligenca, ki je v začetku tega leta trošila okrog 20 odstotkov vse energije za podatkovne centre, bo do konca leta svoj delež povečala na polovico. Rezultate raziskave je objavil v prestižni reviji Joule.

Do leta 2030 pa bi se lahko svetovna poraba električne energije povečala za 25 odstotkov samo na račun umetne inteligence, podatkovnih centrov in rudarjenja bitcoina. Vpliv na podnebje je seveda precej odvisen od lokacije, saj so viri električne energije po svetu močno različni. V Sloveniji na primer prevladujejo nizkoogljični viri, precej drugače pa je na Poljskem.

Tehnološki velikani,...

Slo-Tech - Google je pred petimi leti najavil smeli načrt, da bodo do leta 2030 razpolovili emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi delovanja podjetja. A cilj se odmika, kažejo najnovejši podatki. V minulem letu je Google ustvaril 14,3 milijona metričnih ton ogljikovega dioksida, kar je 13 odstotkov več kot leto pred tem. V primerjavi z referenčnim letom 2019 pa je Google lani ustvaril kar 48 odstotkov več emisij.

Levji delež Googlovih emisij ustvarjajo podatkovni centri, ki brnijo po celotnem svetu. Google se sicer trudi postavljati svoje centre v državah, kjer je cena električne energije zaradi njenega obilja nizka, hlajenje pa manjši problem zaradi mrzlega podnebja. A kljub temu je poraba električne energije za poganjanje podatkovnih centrov lani prispevala dodatno megatono izpustov.

Razlogov ni težko poiskati. Umetna inteligenca je poskrbela za rast porabe električne energije, kar neposredno povečuje izpuste ogljikovega dioksida. Gemini, vpeljava umetne inteligence v iskanje in...

Slo-Tech - V Mariboru se obeta še en superračunalnik, potem ko so pred štirimi leti začeli uporabljati HPC Vega. Novi superračunalnik naj bi stal 100 milijonov evrov, od česar bo polovico zagotovila država, drugo polovico pa bodo predstavljala nepovratna evropska sredstva. Postavili ga bodo na dobrih 3000 kvadratnih metrov velikem zemljišču, ki so ga prodale Dravske elektrarne Maribor za okrog 900.000 evrov. Iz hidroelektrarne Mariborski otok bo zagotovljeno napajanje z električno energijo, odvečno toploto pa bodo uporabljali za ogrevanje mariborskih gospodinjstev.

Novi superračunalnik bo stal poleg stavbe Dravskih elektrarn Maribor na Obrežni ulici. Stavba naj bi bila dokončana do leta 2026, njen lastnik pa bo ARNES. V pritličje bodo postavili superračunalnik zunanjega uporabnika, v višje nadstropje pa podatkovni center in manjši superračunalnik. Superračunalnik bo na voljo tako akademskim uporabnikom, denimo mariborski univerzi, kakor tudi zasebnim uporabnikom proti plačilu. Uporabljali ga...

Slo-Tech - Raziskovalci iz Bloomberg New Energy Fund (BNEF) so ocenili, da smo lani na svetovni ravni s sončnimi in vetrnimi elektrarnami proizvedli 10,5 odstotka vse električne energije. Še pred desetimi leti so ti viri proizvedli manj kot odstotek električne energije, kar je znaten napredek. V letih 2020-2021 se je proizvodnja električne energije povečala za 5,6 odstotka. Od vseh novih kapacitet je 75 odstotkov sončnih in vetrnih elektrarn, še desetina pa odpade na hidroelektrarne in jedrske elektrarne, ki tudi ne proizvajajo ogljikovega dioksida. Le 14 odstotkov novih kapacitet kot energent uporablja premog, kar je najmanj v zadnjih petnajstih letih. Največ električne energije porabi Azija, in sicer približno polovico, prav tako so tam postavili največ novih elektrarn.

Žal je povečano porabo, ki je posledica odboja gospodarstva po koncu epidemije, v visoki hranil tudi premog iz obstoječih termoelektrarn. Te so morale zaradi suš in slabše proizvodnje hidroelektrarn delovati intenzivneje....