»

Knjiga o uporabi strojnega učenje vsebuje lažne citate

Slo-Tech - Priznani založnik znanstvene literature Springer Nature je aprila izdal knjigo Mastering Machine Learning: From Basics to Advanced, ki bi očitno lahko služila kot zgled, kako umetne inteligence ali strojnega učenja ne smemo uporabljati. Številne reference v knjigi so neobstoječe ali močno napačne, so ugotovili na Retraction Watch. V knjigi ni navedeno, da bi avtorji uporabljali umetno inteligenco, a sumljivi citati namigujejo na to. Felicitas Behrendt iz Springer Nature je dejala, da primer preiskujejo.

Da je z referencami nekaj narobe, je prvi opazil - paradoksalno - stroj. Google Scholar je avtorje del, ki jih knjiga citira, obvestil o novem citatu. A ti so hitro ugotovili, da so citirana njihova neobstoječe dela, o čemer so obvestili Retraction Watch. Tam so analizirali reference in ugotovili, da jih precej sploh ne obstaja. Druge pa so citirane napačno, denimo rokopisi z arXiv, ki na koncu niso bili objavljeni, so navedeni kot objave v revijah, denimo IEEE Signal Processing...

3 komentarji

Demontaža znanosti v ZDA se nadaljuje z odpovedmi naročnin na znanstvene revije

Slo-Tech - Ameriška vlada je na predlog ministrstva za zdravstvo, ki ga vodi Robert F. Kennedy mlajši, odpovedala naročnine na številne znanstvene revije, ki jih izdaja Springer Nature. Ministrstvi za kmetijstvo (USDA) in za energijo (DOE) sta v celoti prekinili pogodbe, enako je storila tudi NASA.

Čeprav so pogosto pregrešno drage naročnine na znanstvene revije upravičeno tarča kritik in so nekatere države v preteklosti že odpovedovale konzorcijske pogodbe, so v ZDA motivi drugačni. Iz USDA so dejali, da so odpovedali vse pogodbe in naročnine, ker revija Springer Nature [v resnici je to založnik] ne predstavlja smotrne porabe davkoplačevalskega denarja. Precej bolj neposredni so bili v agenciji za financiranje znanosti HHS (Department of Health and Human Services), kjer so zapisali, da davkoplačevalskih sredstev ne bi smeli trošiti na neuporabljenih naročninah na slabo znanost (junk science). Uradnih potrditev preklicev pogodb še ni. Prav tako so nekatere druge agencije ostale naročniki,...

26 komentarjev

Kaj, če bi znanstveniki prenehali zastonj delati za profitne založnike?

Slo-Tech - Moderna znanstvena produkcija temelji na znanstvenih člankih, ki so nujni tako za razširjanje najnovejših dognanj kot tudi za merjenje produktivnosti in ocenjevanje znanstvenikov. Število objavljenih člankov strmo raste, ker se povečuje število znanstvenikov, hkrati pa so članki še vedno najpomembnejše merilo za njihovo ocenjevanje. To vpliva na pridobivanje financiranja in kariere, rezultat pa je gora člankov.

Veliko večino člankov objavijo revije peščice založnikov: MDPI, Elsevier, Frontiers, Springer-Nature in Wiley. To so korporacije, ki kujejo milijardne dobičke, zato jim je objavljanje v interesu. Stroškov imajo sorazmerno malo, njihove marže pa so med najvišjimi (Elsevierjeva je na primer 37 odstotkov). To ni presenetljivo, saj znanstveniki članke napišejo z vidika založnika zastonj in jim ga pošljejo v objavo. Recenzentski postopek brezplačno opravijo drugi znanstveniki. Založniki služijo s prodajo naročnin na revije, ki niso poceni - mala Slovenija za vse naročnine...

10 komentarjev

Indija bo letno zapravila več kot 200 milijonov dolarjev za naročnine na znanstvene revije

Slo-Tech - V Indiji, ki je tretja največja raziskovalna velesila, če štejemo po številu objavljenih znanstvenih člankov, bodo januarja vzpostavili shemo One Nation One Subscription, ki bo omogočila dostop do znanstvenih revij za vse raziskovalne ustanove v državi. V naslednjih treh letih bodo za dostop do zbirk 30 založnikov, med katerimi so tudi največji AAS, Elsevier, Springer Nature in Wiley, bodo odšteli 715 milijonov dolarjev. To je sicer več kot so vse državne raziskovalne ustanove plačevale doslej - okoli 200 milijonov dolarjev letno - a bodo nove zbirke precej večje. Več kot 18 milijonov raziskovalcev, študentov in profesorjev bo imelo dostop do 13.000 znanstvenih revij, kar pristojni označujejo kot uspeh.

Indijski dogovor je največji na svetu in prekaša na primer nemške ali britanske, ki se običajno nanašajo le na posameznega založnika in za manj ustanov. V Indiji pa je v dogovor vključenih 6300 inštitucij, ki so državno financirane. Od teh jih je doslej le 2300 naročalo znanstvene...

5 komentarjev

ZDA bodo zahtevale prosto dostopnost javno podprtih raziskav

Slo-Tech - ZDA, ki so največji javni financer znanosti na svetu, so napovedale veliko in pomembno spremembo v dostopnosti rezultatov raziskav. Od leta 2026 bodo morali biti vsi rezultati, ki so nastali z javnim financiranjem, prosto dostopni takoj ob objavi. Služba za politiko znanosti in tehnologije (Office of Science and Technology Policy, OSTP) je to zahtevo prenesla na vse javne financerje, denimo NIH, ki bodo morali poskrbeti za prilagoditev svojih pravil. Večji financerji imajo pol leta časa, ostali leto dni. Sprememba utegne močno vplivati na založniški trg znanstvene periodike. Ideja ni nova, saj je tudi v ZDA na mizi že več let.

Da so rezultati javno financiranih raziskav dostopni, je predpisano še sedaj, tudi v EU, a je bil dopusten tudi embargo. Tako se imenuje obdobje, ko so znanstveni članki lahko zaščiteni za plačljivimi zidovi (paywall) založnikov. Po tem času morajo biti dostopni članki ali pa vsaj rokopisi, torej nestavljeni in nerecenzirani. OSTP ne zahteva, da so vsi...

9 komentarjev

Švedska, ki se pridružuje boju za odprto znanost, odslovila Elsevier

Elsevier želi prek raziskovalcev pritisniti na švedsko knjižnico.

Slo-Tech - Ta teden so raziskovalci na švedskih univerzah in inštitutih, ki jim dostop do znanstvenih člankov zagotavlja Švedska narodna knjižnica, pri branju člankov v Elsevierjevih revijah dobili obvestilo, da nimajo več dostopa do člankov, objavljenih po 1. juliju. Švedska je tako naslednja v vrsti držav, ki je zaradi astronomsko visokih naročnin odpovedala Elsevierjeve naročnine, kar so pred poldrugim letom storili tudi Nemci.

V znanosti se odličnost raziskovalcev žal v veliki meri s kakovostjo revij, v katerih so uspeli objaviti članke. Definicija kakovosti revije je problematična, a pomemben dejavnik je faktor vpliva, ki poenostavljeno povedano pove, kako pogosto se objavljen članek v naslednjih dveh letih citira. Ker je znanstvena odličnost ključ za...

75 komentarjev

Elsevier dobil tožbo zoper Sci-hub

Nature - Newyorško okrožno sodišče je ta teden izdalo zamudno sodbo v zadevi Elsevier proti Sci-hubu in LibGenu, s katero je stranema naložilo plačilo 15 milijonov dolarjev odškodnine zaradi omogočanja nezakonitega dostopa do avtorsko zaščitenih znanstvenih člankov. Ker ustanoviteljica in upraviteljica Sci-Huba živi v Rusiji in v ZDA nima nobenega premoženja, je vprašanje, koliko bo Elsevier lahko izterjal. Prav tako ne kaže, da bi sodba kakorkoli vplivala na delovanje strani.

Sci-hub je leta 2011 ustanovila Alexandra Elbakyan in raziskovalcem omogoča dostop do znanstvenih člankov. Kot smo že obširno pisali, gre za upor proti sistemu ali samopomoč, saj raziskovalci zlasti v revnejših državah alternative nimajo. Elsevier in drugi založniki...

19 komentarjev