Slo-Tech - Evropska vesoljska agencija je sporočila, da ob 9.32 zjutraj nad Nemčijo niso več zaznali plovila Kosmos 482. Zadnji prelet nad nemškim ozemljem se je zgodil ob 8.04, naslednjega pa nismo več dočakali. To pomeni, da je Kosmos 482 vmes v celoti zgorel ali padel na Zemljo. O škodi za zdaj ne poročajo od nikoder.

Kosmos 482 so izstrelili marca 1972 in bi moral odpotovati na Venero, s čimer bi postal deveta misija na planet. A zaradi napake v nosilni raketi je Kosmos 482 ostal v sorazmerno stabilni orbiti okrog Zemlje brez možnosti korekcij. Zadnjih 3 let je počasi izgubljal višino, dokler ga danes ni pogoltnila atmosfera. Ko je vstopil v gostejši del atmosfere, mu ni bilo možno več slediti, zato ne vemo natančno, kam je padel. To bodo ugotovili šele v naslednjih urah, ko bo tudi jasno, ali je kakšen kos preživel padec.

Slo-Tech - Minuli teden smo bili še negotovi, sedaj pa je že jasno, da bo Kosmos 482 na Zemljo padel v soboto, ne vemo pa še, ali bo padel tudi na zemljo. Natančnost napovedi je trenutno okrog devet ur, najverjetnejši čas padca pa nekaj minut pred osmo uro zjutraj po slovenskem času. Za zdaj vemo tudi, da bo v atmosfero vstopil in se raztreščil vzdolž modrih in rumen črt na priloženem zemljevidu, ki predstavljajo njegovo trajektorijo. Sloveniji se bo torej izognil, najverjetneje pa bo padel v morje, ker je morja v teh zemljepisnih širinah največ.

Inklinacija njegove orbite znaša 51,95 stopinj, torej je omejena na področja zemljepisne širine med 52 stopinj južno in prav toliko severno. V naslednjih urah bodo napovedi postajale še natančnejše, zato bo tedaj možno predvideti tudi, kam točno bo padel. Trenutno je negotovost še prevelika, saj je obhodni čas satelita približno pol drugo uro. Proti Zemlji hiti del, ki meri več kot meter v vsako dimenzijo in tehta 495 kilogramov, zato bi lahko...

Slo-Tech - V prihodnjih dneh bo na Zemljo nenadzorovano padla 53 let stara sonda, ki so jo Sovjeti skušali poslati na Venero. Kosmos 482 je marca 1972 resda poletel iz Bajkonurja v Kazahstanu, a zaradi okvare motorja ni uspel zapustiti orbite okoli Zemlje. Ostal je v zelo eliptični orbiti, ki je počasi propadala. Meritve kažejo, da bo nazaj na površje treščil v drugem tednu maja. Perigej se zelo počasi zmanjšuje, približno 1 kilometer na dan, in je že padel pod 200 kilometrov.

Kosmos 482 je po izstrelitvi razpadel na štiri kose, izmed katerih sta dva nekaj dni po izstrelitvi čofnila v Pacifik blizu Nove Zelandije. Druga dva kosa sta obtičala v zelo eliptični orbiti (210 x 9800 kilometrov). Del, ki bo padel na zemljo, tehta več kot pol tone in meri dober meter, kam bo padel, pa je odvisno od točnega trenutka vstopa v atmosfero, ki ga še ni možno napovedati. Tveganje za škodo je sicer nizko, ocenjuje NASA.

Možno je, da bo vsaj del preživel pot skozi atmosfero, saj je bil prilagojen za vstop v...

Space News - Osrednja potisna stopnja kitajske nosilne rakete Dolgi pohod 5B, ki je pred dnevi v vesolje ponesla prvi modul vesoljske postaje Tiangong, bo po vsem sodeč v atmosfero vstopila nenadzorovano, pri čemer bodo njeni deli na tla padli okoli osmega maja.

29. aprila so Kitajci v Zemljino krožnico uspešno izstrelili prvi del svoje modularne vesoljske postaje Tiangong. Tovorna mula je bila nova nosilna raketa Dolgi pohod 5B, in sicer v precej samosvoji konfiguraciji, saj poleg štirih stranskih potisnikov uporablja zgolj eno osrednjo potisno stopnjo. To pomeni, da je glavni del nosilne rakete dosegel orbito, s čimer se razlikuje od klasičnega pristopa, po katerem prve potisne stopnje ne dosežejo ubežne hitrosti in namesto tega balistično padejo na dobro predvideno območje. Naprave, ki jih želimo na tla poslati iz orbite, je treba z dodatnim potiskom premišljeno suniti v atmosfero, če želimo vsaj približno nadzorovati njihov padec. Obstaja pa seveda še druga možnost: da izid prepustimo...

Slo-Tech - Najverjetneje naslednji teden bo na Zemljo padla prva kitajska prototipska vesoljska postaja Tiangong 1, ki so jo v vesolje poslali septembra 2011. Ker so nadzor nad postajo izgubili že leta 2016, je ne morejo kontrolirano poslati na Zemljo ali natančno napovedati, kam in kdaj bo padla. Evropska vesoljska agencija (ESA) je včeraj potrdila predhodno oceno, da bo Tiangong 1 na površje treščil med 30. marcem in 3. aprilom. Najverjetnejši datum je 1. april.

Tiangong 1 je trenutno na višini okrog 220 kilometrov, kjer je atmosferski upor že dovolj velik, da ima pred seboj le še nekaj dni življenja. Vesoljska postaja meri 10,4 metra in bo v večji meri zgorela ob vstopu v atmosfero, ne pa popolnoma. Kam bodo padli preostali koščki, še ni mogoče...

SpaceWeather - Sateliti imajo po koncu svoje življenjske dobe tri možnosti, kaj se bo z njimi zgodilo. Upravljavci jih lahko odstranijo iz orbite in pošljejo nazaj na Zemljo (deorbit manoeuvre), lahko jih pošljejo v višje ležečo pokopališko orbito, najslabše pa je, če satelit popolnoma odpove poslušnost in ostane neodziven v svoji orbiti, ki brez možnosti popravkov počasi degradira. Slednje se je zgodilo tudi z nemškim satelitom ROSAT, ki je bil v vesolje s Cape Canaverala izstreljen leta 1990 in potem leta 1999 odpisan. Ta konec tedna bo padel nazaj na Zemljo.

ROSAT je kratica za Röntgensatellit, kar tudi dobro opisuje njegovo poslanstvo. Vseh devet let delovanja je v rentgenskem spektru slikal vesolje in z rezultati njegova dela v letih 1990-1991 je bila pripravljena spodnja fotografija,...

Space - NASA je najavila, da bo odsluženi satelit za raziskave zgornje atmosfere UARS (Upper Atmosphere Research Satellite), ki je bil v orbito poslan leta 1991, konec septembra ali oktobra ponovno vstopil v atmosfero in večidel zgorel, medtem ko bodo manjši kosi padli na Zemljo. Nevarnosti za ljudi ni.

Satelit, ki tehta skoraj sedem ton in je dolg dobrih deset metrov, je Discovery utiril leta 1991 in je nato opravljal svoje poslanstvo do decembra 2005, ko ga je NASA odpisala. Da ne bo prispeval k vesoljskim smetem (ki so vedno večji problem), ga bodo sedaj iztirili. Čeprav večina materiala zgori na poti na Zemljo, simulacije kažejo, da bo okrog pol tone delcev vseeno padlo na...