Slo-Tech - Britansko sodišče je potrdilo obravnavo namere britanske vlade, da Apple prisili v razbitje lastnega šifriranja za svoje uporabnike. Konec februarja je Apple prejel ukaz, ki v skladu z zakonom o preiskovalnih ukrepih od podjetja zahteva izklop funkcije Advanced Data Protection, ki je uporabnikom omogočila skladiščenje šifriranje vsebine v iCloudu, tako da niti Apple ni ima ključa za dešifriranje. Apple se je na ukaz pritožil, pri čemer mu je sodišče za zdaj pritrdilo, da primer ne more biti tajen.

Primer je potekal na posebnem sodišču, ki je zadolženo za obravnavo tovrstnih preiskovalnih ukrepov (UK Investigatory Powers Tribunal). Sodišče je odločilo, da je zahteva vlade v nasprotju s konceptom transparentnosti in pravičnosti. Sodišče je šele danes potrdilo, da je primer sploh dobilo v obravnavo, čeprav je Apple praktično takoj napovedal vložitev pritožbe. A vlada je trdila, da bi že samo razkritje postopka ogrozilo nacionalno varnost, čemur sodišče ni verjelo. Dejalo je, da je...

Slo-Tech - Pred tednom smo poročali, da mora Apple v Veliki Britaniji onemogočiti popolno šifriranje podatkov v iCloudu, ker je tako ukazala država v skladu z IPA (Investigatory Powers Act). A Apple se je sedaj pritožil na posebno sodišče (Investigatory Powers Tribunal), ki razsoja o zahtevkih po IPA. To je prvi primer, ko bo sodišče razsojalo o zakonitosti zahteve, da od podjetja zahtevajo zlom lastnega šifriranja oziroma vgradnjo stranskih vrat.

Apple bi moral namreč v Veliki Britaniji opustiti Advanced Data Protection (ADP), kakor imenujejo celovito šifriranje podatkov v iCloudu. Zaradi ADP podjetje niti teoretično nima dostopa do podatkov, zato jih organom pregona ne more izročiti, četudi bi ti pomahali z odredbami. Če pa bi Apple način šifriranja spremenil, tako da bo imel sam dostop do podatkov, bi bil seveda obvezan te izročati v primeru zakonitih zahtev. Apple se s tem ne strinja, ker zasebnost uporabnikov vidijo kot konkurenčno prednost, ki jo ponujajo.

Britanski Home Office, torej...

Slo-Tech - Po pričakovanjih se bo Evropska komisija pritožila na julijsko sodbo splošnega sodišča EU, ki je razveljavilo kazen, ki jo je bila Evropska komisija izrekla Irski in Applu. Komisija je leta 2016 ugotovila, da je imel Apple na Irskem ugodnejši davčni režim od ostalih podjetij, zato je naložila plačilo 13 milijard evrov zaostalih davkov. Apple namreč na Irskem prikazuje večino mednarodnega prometa, a ne plačuje davkov po splošni 12,5-odstotni stopnji, temveč je imel v letih 2003-2013 efektivno davčno stopnjo tudi 0,005 odstotka. Z drugimi besedami: Apple se je z dovoljenjem irske davčne uprave izogibal plačilu davkov za poslovanje po vsem svetu.

Evropska komisija je ugotovila, da to ni v skladu s pravom EU, ker gre za neupravičeno državno pomoč. Apple in Irska sta bila na istem bregu, saj Irska najprej zneska sploh ni hotela izterjati, nato pa je Apple leta 2018 vendarle plačal 14 milijard davkov in obresti. Hkrati so vložili tožbo, ki so jo julija letos tudi dobili. Sodišče je...

Slo-Tech - Prizivno zvezno sodišče v Kaliforniji je danes na drugi stopnji odločilo, da je bil program Nacionalne varnostne agencije (NSA), s katerim so množično prestrezali telefonske klice, nezakonit in morda protiustaven. Množično zbiranje (bulk collection) prometnih podatkov je kršilo Foreign Intelligence Surveillance Act. Sodišče se je v utemeljitvi razsodbe večkrat sklicevalo na razkritja Edwarda Snowdna, kar kaže na ključni pomen žvižgačev.

Sodišče je o tem prisluškovanju odločalo v okviru procesa zoper štiri somalijske imigrante, ki so bili obtoženi financiranja terorističnih organizacij. Četverica je zbrani denar poslala v Somalijo skupini Al Šabab, ki je na seznamu terorističnih organizacij. Prvoobtoženi Basaaly Moalin je bil aretiran leta 2010 in leta 2013 tudi obsojen na 18 let zaporne kazni, ostali trije pa na 13, 10 in 6 let. Teroristični skupini so poslali manj kot 10.000 dolarjev. Del dokazov je bil zbran tudi s spornim programom NSA za prestrezanje klicev, zaradi česar so se...

Informacijski pooblaščenec - Maja letos nam je Evropska komisija zagrozila z kaznijo 13.000 evrov plus drobiž dnevno (!), če ne pohitimo z implementacijo ključne telekomunikacijske zakonodaje, ki prinaša dodatne pravice v dobro uporabnikov. Najbolj se mudi z novelo e-Privacy direktive (popularno ti. "cookie direktive"), ki ponudnike spletnih strani zavezuje, da od uporabnika pridobijo soglasje, še preden na njegov računalnik postavijo kakršnekoli ne-nujne HTTP piškotke -- takšne, ki niso potrebni za prijavo ali kaj podobnega. Na ta način se - recimo, glej režime ostalih držav - zagotovi, da bo uporabnik vnaprej seznanjen z vsakršnimi oglaševalskimi vključki, ki bo lahko potencialno zbirali podatke o njegovi spletni aktivnosti, posebej za potrebe profiliranja. Rok za...

Wikipedia - Ne da bi podcenjevali resnosti boja proti kriminalu oziroma terorizmu, moramo vendarle izpostaviti eno skrajno zaskrbljujočo misel: politiki širom oble se (ponovno? preprosto?) ne čutijo več dolžne kaj posebej utemeljevati posegov v človekovo pravico do miru pri svojem vsakodnevnem življenju in delu (zasebnost). Nova policijska pooblastila so kar sama od sebe "sorazmerna" in "nujna", škodljive posledice iz njih "zanemarljive", nasprotovanje njim pa "čudno" in "nedržavotvorno", če ne kar "sumljivo". Sorazmernost ukrepov se domneva ali domišlja, naj se slučajno že znajde na mizi.

Zgodovina cenzure je dolga, trnova ter lep opomnik na pomen in nevarnost, ki so jo...