Slo-Tech - Raziskava, ki so jo na bostonskem MIT-u izvedli v sodelovanju z OpenAI, je pokazala na vplive neprimerne uporabe pomočnikov, kot je ChatGPT. Ta se prvenstveno oglašuje kot orodje za izboljšanje storilnosti, denimo za pisanje kode, urejanje besedil, analizo podatkov, iskanje informacij in podobno, čemur je tudi namenjen. ChatGPT ni orodje, kot sta Replika ali Character.AI, ki sta robotska sogovornika (chatbot) za druženje in pogovor. A kljub temu ga nekateri uporabniki uporabljajo tudi tako, kar ni priporočljivo.

V raziskavi so proučevali, kako uporaba sogovornikov vpliva na duševno in čustveno razpoloženje uporabnikov. ChatGPT namreč ni bil napisan, da bi zamenjal ali posnemal odnose in interakcije z ljudmi. Zato so izvedli dvoje študij; v prvi so analizirali vzorce realne uporabe, v drugi pa so izvedli še nadzorovani eksperiment. V prvi študiji so proučili 40 milijonov interakcij ljudi s ChatGPT, pri čemer je bila analiza avtomatizirana. V drugi študiji je sodelovalo 1000 ljudi,...

Microsoft - Po govoricah in izpustih informacij so pri Microsoftu predstavili prihodnjo verzijo iskalnika Bing, ki je osrediščena okoli sprege z jezikovnim modelom GPT.

Veliki jezikovni modeli (LLMs), v prvi vrsti pa bot ChatGPT, so sprožili novo oboroževalno tekmo med tehnološkimi velikani, ki skušajo trenutno eden drugega prehiteti v najavljanju novih rešitev na tej osnovi. Po tem, ko sta Microsoft in laboratorij OpenAI, ki skrbi za ChatGPT, januarja obnovila tesno sodelovanje, so bili na potezi pri Googlu, kjer naj bi vladala kar precejšnja panika, da si bo tekmec iz Redmonda uspel priboriti pomembno prednost. Zato ni bila presenetljiva ponedeljkova najava pogovornega algoritma Bard, ki bo neposreden tekmec ChatGPT-ju. Da so z najavo v Googlu pohiteli, je bržkone kriv tudi pobeg prve podobe iskalnika Bing, pred nekaj dnevi, z vgrajenimi funkcijami modela GPT, ki so ga v Microsoftu naposled uradno pokazali danes, tudi na dogodku za novinarje.



Posodobljenemu iskalniku s pomočjo GPT-ja...

Slo-Tech - Google se je pošteno ustrašil prihodnosti, ki jo slikajo veliki jezikovni modeli, kakršen je ChatGPT. Potem ko je ChatGPT povzročil preplah v podjetju, so sedaj hitro napovedali svojo različico. Le nekaj dni po prvih špekulacijah je kar izvršni direktor Sundar Pichai V blogu zapisal, da pripravljajo eksperimentalno pogovorno umetno inteligenco. Že danes je na voljo v zaprtem krogu preizkuševalcev, v prihodnjih tednih pa naj bi jo pokazali širnemu svetu. Tako hitra napoved in splavitev storitev, ki jo reklamira sam izvršni direktor, podkrepljuje navedbe, da je v Googlu panika. Konkurenca, zlasti Microsoft, namreč že s pridom uporablja ChatGPT, ki so ga integrirali kar v Bing (ni še dostopen).

Novi pomočnik oziroma sogovornik se bo imenoval Bard in bo kakor ChatGPT na voljo brezplačno. Uporabljal bo rezultate s spleta, v čemer bo torej različen od ChatGPT, ki se je treniral na njih, a nato nima več dostopa do interneta, zato so njegovi odgovori zgodovinsko omejeni najpozneje na leto...

Slo-Tech - Čeprav se zdi, da je ChatGPT nenadoma revolucionarno spremenil nastajanje besedil in storil, se to ni zgodilo čez noč niti ni edini. Nekateri strokovnjaki, denimo vodja umetne inteligenci pri Meti Yann LeCun, poudarjajo, da gre za lep paket, a ni nič pretresljivega, česar ni bi znali narediti tudi drugod. Podobno počnejo tudi Meta, Google in številna zagonska podjetja, dodaja.

To je sicer res, a dokler izdelek ni dostopen javnosti, težko spremeni svet. Zato se javnost največ ukvarja s ChatGPT, ki je pač dostopen sleherniku. Na sloviti univerzi Stanford imajo podobne težave kot po vseh šolah v svetu, saj so študentje začeli množično uporabljati ChatGPT. Nekateri profesorji so že prilagodili svoje predmete novi tehnologiji, prilagodili so se tudi študentje. Njegove uporabe še niso opredelili v disciplinskih pravilih, se bo pa to kmalu zgodilo. Ena izmed anket je namreč pokazala, da je vsaj 17 odstotkov študentov uporabljalo ChatGPT pri opravljanju študijskih obveznosti. Večina ga je...

Slo-Tech - Čudenje sveta nad zmožnostmi sogovornika ChatGPT ne jenja, temveč ljudje iščejo nove načine uporabe. ChatGPT se je uradno prebil tudi med znanstvenike ali pa vsaj soavtorje znanstvenih prispevkov, saj so se pojavili že štirje članki oziroma rokopisi, kjer so raziskovalci pri pisanju uporabili ChatGPT in ga tudi navedli med soavtorji. Jasnih pravil na tem področju še ni, zato bodo morali uredniki, založniki in raziskovalci stakniti glave in ugotoviti, kako regulirati novo tehnologijo. Od novembra, ko je postala javno dostopna, jo namreč lahko uporablja kdorkoli.

Kot veliki jezikovni model in napreden algoritem strojnega učenja se je ChatGPT naučil iz ogromnih količin besedil na internetu. Rezultat je prepričljivo posnemanje človeškega jezika, a o globljem razumevanju ne moremo govoriti, saj se ChatGPT brez težave tudi zlaže ali odgovori popolne neumnosti. Medtem ko so njegovi eseji za šolsko rabo videti prepričljivi, je v znanosti trenutno žgoče vprašanje, kako in v kolikšni meri...

Slo-Tech - Odkar je ChatGPT javno dostopen, se uporabniki čudijo nad najrazličnejšimi vlogami, ki jih je sposoben prevzeti, in nalogami, ki jim je kos. Mednje sodi tudi pisanje povzetkov (abstract) znanstvenih člankov, ki predstavljajo ključno vstopno točko v objavo in često določajo, ali bo nek članek pritegnil pozornost bralca. Pri tem je ChatGPT tako dober, da v številnih primerih znanstveniki ne morejo ugotoviti, ali je nek povzetek napisal človek ali ChatGPT. Raziskovalci z dveh chicaških univerz v (še nerecenziranem) rokopisu poročajo o raziskavi, kjer so ugotavljali, kako dobri so ti povzetki.

Rezultati so zaskrbljujoči, saj ChatGPT piše povzetke, ki so dovolj dobri, da znanstvenike često preslepijo. Za 50 medicinskih revij so poiskali primerne naslove, ki so bili že objavljeni, nato pa ChatGPT naročili, naj napiše povzetek članka glede na ta naslov. Te so potem primerjali z resničnimi povzetki na različne načine. Uporabili so detektor plagiatorstva, detektor pisanja z umetno...