Slo-Tech - Ena izmed bojazni upravljavcev spletnih strani, spletnih trgovin in drugih storitev je bila neobčutljivost agentov umetne inteligence, ki se na strani odpravijo z jasno določeno nalogo in jih oglasi ne ganejo. Ker novi problemi terjajo inovativne rešitve, je Time Magazine začela na spletni strani za agente umetne inteligence prikazovati posebne oglase zanje. Ljudje teh oglasov nikoli ne vidijo, ker so namenjeni izključno umetni inteligenci. Logika je preprosta: agentje se učijo od vsega, kar vidijo, kar seveda vključuje tudi reklame.

Nemški razvijalec programov Vincent Schmalbach je opazil, da ima Time Magazine dve verziji spletne strani. Ljudje vidijo revijo, umetna inteligenca pa stran, ki je oskubljena vsebine, a polna oglasov. Ko je stran obiskal kot človek (polje User-agent je nastavil na Chrome), je bilo vse normalno (text/html). Ko se je prelevil v robota (polje User-agent kot ClaudeBot), je dobil manjšo stran (text/markdown). Enako se je zgodilo tudi, ko se je predstavil...

Slo-Tech - Strašljivim naslovom iz časopisov navkljub umetna inteligenca še ne prevzema človeškega dela in ne krade služb, so v zadnjih raziskavi ugotovili ekonomisti z Univerze Yale. Zanimalo jih je, ali je trg dela v zadnjih treh letih od vznika generativne umetne inteligence doživel znatne pretrese, ki presegajo uvedbo drugih novih tehnologij v zgodovini. Ugotovili so, da se v tem času to ni zgodilo in da vpliva umetne inteligence na zaposlenost ni moč dokazati.

To ni zelo presenetljivo, so dodali, saj se običajno tovrstne spremembe merijo v desetletjih. Tri leta so preprosto premalo, da bi umetna inteligenca lahko vplivala na zaposlenost. Če bi vpliv opazili že sedaj, bi šlo za disruptivno tehnologijo, kakršne v zgodovini še ni bilo. A to se ni zgodilo. Navajajo primer računalnikov, ki so del vsakdana postali šele dobro desetletje po tem, ko so postali javnosti dostopni. Podobno se bo zgodilo tudi z umetno inteligenco.

Po drugi strani pa so bile spremembe na trgu dela med drugo svetovno...

Slo-Tech - Internet je obnorel videoposnetek dveh agentov umetne inteligence, ki se pogovarjata in hitro ugotovita, da nihče od njiju ni človek. Zaradi tega se namesto v angleščini začneta sporazumevati v lastnem jeziku, ki se imenuje Gibberlink. Interakcija je hitrejša in natančnejša, a na prvi pogled se zdi kot iz filmov o Terminatorju. Resnica ni tako zlovešča, a nič manj zanimiva.

Gibberlink je "jezik", ki sta ga učinkovitejše sporazumevanje med agenti umetne inteligence razvila Boris Starkov in Anton Pidkuiko. Gibberlink uporablja sistem GGWave za prenos informacij po zvočnem kanalu. Ta predpisuje strukturo, ki jo ljudje sicer ne morejo razumeti brez pripomočkov, a strojem omogoča komunikacijo brez odvečnega naprezanja (overhead). Ker jim ni treba generirati angleščine (ali katerega drugega človeškega jezika), potrebujejo manj računske moči.

Agenta na posnetku tako nista spontano izumila novega jezika za medsebojno komunikacijo, ker bi želela govoriti ljudem nerazumljivo ali ker bi bilo to hitreje, temveč sta bila tega jezika naučena. Ob tem avtorja novega jezika poudarjata, da je vanj vgrajenih več varovalk, ki zagotavljajo integriteto prenesene informacije, standardizacijo in zaupnost. Ker je struktura vnaprej določena, je...

Slo-Tech - Malo je tako vplivnih jezikov, kot je bil pred 40 leti izdani PostScript. Primerjati ga z izumom tiskarskega stroja je morda res pretirano, a brez dvoma je Adobov PostScript spremenil način, kako prikazujemo dokumente in zlasti kako jih tiskamo. Decembra 1982 so ustanovili Adobe in kasneje po večletnem razvoju izdali jezik, ki je standardiziral prikaz in izpis dokumentov. Danes je PostScript sicer večidel zamenjal PDF, pa tudi tiskalniki se že pogovarjajo drugače, a vse to je dediščina PostScripta.

Njegovo izvorno kodo si sedaj lahko ogleda vsakdo. V sodelovanju s Computer History Museum je namreč Adobe javno odprl kodo, pri čemer je ključno vlogo odigral John Warnock. Ta je bil eden izmed glavnih piscev tedaj novega jezika, ki so ga skupaj razvili še Charles Geschke, Doug Brotz, Ed Taft in Bill Paxton. Prvo verziji so javnosti predstavili leta 1984, uporabljala pa sta jo Apple in Xerox Palo Alto Research Center (PARC).

Glavna prednost PostScripta je zmožnost, da je dokument na različnih platformah in tiskalnikih videti enak. PostScript je to uspel z matematičnim opisom pisav, kar je omogočalo povečavo, rotacijo in premikanje elementov, ne da bi se videz spremenil. PostScript je prinesel tudi standardizirane pisave in...

Slo-Tech - V laboratoriju OpenAI so objavili prve izsledke rabe njihovega novega sistema treninga strojne inteligence, pri katerem pogoje okrepitevega učenja zaostrujejo s tekmovanjem med agenti z različnimi cilji. Njihovi algoritmi so se v tem režimu spontano naučili uporabljati orodja, tudi na neslutene načine.

Odmevni uspehi strojne pameti v zadnjih letih, kot je premagovanje ljudi v Goju, Doti 2 in drugih igrah, slonijo na razmeroma preprostih principih globokih konvolucijskih nevronskih mrež in okrepitvenega učenja, kjer se algoritmi učijo skozi brezštevilne igre samih s seboj. Da bi odkrili morebitne nove in/ali hitrejše načine učenja, so v laboratoriju OpenAI (ki je v začetku leta postal delno komercialno usmerjen) agente vrgli v bolj dinamično...

Slo-Tech - Apple je na dogodku WWDC presenetil vse prisotne in razkril nov programski jezik z imenom Swift, ki so ga v veliki tajnosti pripravljali zadnja štiri leta. Swift želi nadomestiti Objective-C in Python, od katerih je Applovih besedah precej hitrejši, in postati prva izbira pri programiranju aplikacij za OS X in iOS.

Sintaksa in logika jezika, ki se ju lahko naučite v priročniku, ki ga je Apple že postavil na iTunes, sta precej podobni Objective-C. Sprememb je le toliko, da bi programiranje potekalo hitreje in predvsem z manj napakami, ki jih lahko v Objective-C hitro zagrešimo. Poleg glavnih inspiracij so pri razvijanju Swifta črpali tudi iz Rusta, Haskella, Rubyja, C# in CLU. Za primerjavo: klon Flappy Bird je mogoče...

CNet - Googlova storitev za prevajanje med različnimi jeziki, ki se že zavidljivo dolgo in nekoliko manj zavidljivo dobro spopada tudi s slovenščino, je dobila podporo za devet novih jezikov. Pisani družinici jezikov našega babilonskega stolpa se pridružujejo afrikanščina (nizozemščini soroden jezik, ki ga govorijo v Južni Afriki), beloruščina, islandščina, irščina, makedonščina, malajščina, svahili, valižanščina in jidiš (germanski jezik judovske populacije, ki se zapisuje v hebrejski abecedi). Skupno tako Google obvlada 52 jezikov, saj je pred iranskimi predsedniškimi volitvami po hitrem postopku izdal še alfa verzijo prevajalnika v perzijščino. Tako se nevarno približuje Guinnessovemu rekorderju Haroldu Williamsu, ki naj bi bil govoril 58 jezikov.