ESA - V torek je prvič poletela raketa Ariane 6, ki bo odslej predstavljala jedro evropskih zmogljivosti za pošiljanje tovora v vesolje. Čeprav je izstrelitev potekala brez težav, pa se odprava ni zaključila povsem po načrtih, saj je med dodatnimi eksperimenti odpovedal pogon druge stopnje.

Ni skrivnost, da se je evropska raketna industrija v zadnjem desetletju znašla v neprijetnem tehnološkem zaostanku, za katerega je pretežno kriva povsem sama. Vzrok prvenstveno leži v tekmecu SpaceXu, oziroma tamkajšnji raketi Falcon 9, ki je z nižanjem cene poletov v vesolje praktično uničila nekdanji primat družbe Arianespace, ki je z raketami Ariane svojčas obvladovala področje komercialnih vesoljskih poletov. Evropejci imajo v bistvu podoben problem kot NASA z raketo SLS: ne zmorejo najti odgovora na SpaceXovo gibkost, saj cilj Ese in konglomerata Arianegroup ni zgolj surova tržna učinkovitost, temveč so motivi tudi politični, predvsem omogočanje evropskih zmogljivosti za polete v vesolje in...

Slo-Tech - Prvikrat je poizkusila poleteti junija 1996, a ni šlo po načrtih. Tudi vdurgo, leto pozneje, vzlet ni uspel brez napake. Nato pa je šlo kot po maslu in do danes je Ariane 5 vzletela 116-krat. Velika večina izstrelitev je bila uspešnih, s čimer je evropskim državam zagotavljala zanesljivo dostavo tovora v orbito. Njeni potniki so bili tudi Herschel, Planck, Rosetta in JUICE, pa tudi teleskop James Webb. A sčasoma se vse stvari končajo.

Ariane 5 bo zadnjikrat poletela danes zvečer, ob 23.30 po slovenskem času se odpre poldrugo uro dolgo okno, ko bo z izstrelišča v Francoski Gvajani v vesolje ponesla francoski vojaški satelit za telekomunikacije in nemški geostacionarni satelit za civilne telekomunikacije. Kaj sledi sedaj?

Da Ariane 5 ne bo mogla leteti v nedogled, je postalo jasno že pred desetletjem. Modernejše rakete so pač učinkovitejše in cenejše. Logična naslednica je Ariane 6, ki bo bržkone nared šele po prihodnjem poletju. S tem je Evropa v neprijetnem položaju, ko je leto...

ESA - V soboto je s Floride uspešno poletela raketa Falcon 9, ki je na krovu nosila pomemben evropski vesoljski teleskop Euclid, namenjen proučevanju temnih snovi in energije.

Bržkone glavno vprašanje, ki kozmologe, astronome in astrofizike žuli zadnja desetletja, je narava temne snovi in temne energije. Obe ... zadevi namreč glede na izračune širjenja vesolja predstavljata okoli 95 odstotkov našega univerzuma - temna snov četrtino, temna energija pa 70 odstotkov. Toda kaj natančno ju sestavlja in od kje sta se vzeli, še danes ne vemo, kar je res grda vrzel v našem poznavanju vesolja. Zato ni presenetljivo, da v tem trenutku po svetu teče več projektov razvoja sistemov za opazovanje teh skrivnostnih pojmov, med drugimi observatorij Vere C. Rubin v Čilu in vesoljski teleskop Nancy Grace Roman, ki poleti leta 2027. Eden najpomembnejših gradnikov v človeškem trudu po razumevanju temnih snovi in energije pa je v vesolje poletel včeraj, to je teleskop Euclid, Evropske vesoljske agencije.

...

ESA - Prva polovica decembra je bila za razvojne ambicije Evropske vesoljske agencije nadvse živahna. Dorečene so bile podrobnosti razvoja mini raketoplana Space Rider in demonstratorja tehnologij večkratne uporabnosti raket Themis; kakor tudi financiranje izstrelišča v Kourouju in še kaj.

Ariane 6 in Vega-C nista edina nova stroja, na katera v tem desetletju stavi Evropska vesoljska agencija. Leta 2015 je bil na raketi Vega uspešno izstreljen demonstrator tehnologije raketnih čolničev Intermediate eXperimental Vehicle (IXV). Na podlagi tega 5-metrskega plovila sedaj nastaja konkretni prototip čolniča brez posadke, Space Rider. Robotsko plovilo velikosti "dveh polkombijev" bo podobno ameriškemu X-37B in bo imelo tovorni prostor velikosti 1200 litrov ter nosilnosti 800 kilogramov, namenjeno pa bo nekajmesečnim odpravam v Zemljino krožnico. Pri manevriranju naj bi mu na velikem delu poti pomagal servisni modul, zasnovan na Vegini usmerni stopnji za satelite AVUM. ESA in proizvajalca...

Spaceflight Now - V petek po našem času so Kitajci izvedli tretjo izstrelitev velike rakete Dolgi Pohod 5 (Chang Zheng 5), ki je svojo nalogo tokrat prvič opravila brez težav. To je ključno za praktično vse načrtovane večje kitajske vesoljske podvige, saj vsi temeljijo na tej nosilni raketi.

Kitajska ima za 2020 in nasploh prihodnje desetletje v vesolju pripravljene ambiciozne projekte; med njimi odpravo na Mars in jemanje vzorcev z Meseca, pa gradnjo kitajske vesoljske postaje. Toda urnik vseh teh misij je bil zadnja leta pod vprašajem, in sicer zaradi težav z nosilno raketo Dolgi Pohod 5 (Chang Zheng 5), ki naj bi naprave ponesla v vesolje. Njen prvi polet pred tremi leti je pestila množica manjših napak in utirjenje satelita v napačno orbito (iz katere so ga potem uspeli naknadno prestaviti). Druga izstrelitev iz julija 2017 pa se je končala katastrofalno, z izgubo rakete in tovora spričo napake na pogonskem motorju. Skoraj dve leti in pol so inženirji potrebovali za odstranitev slabosti in...

Slo-Tech - Ena najzanesljivejših raket Ariane 5, ki vse od leta 2002 na 82 poletih ni doživela neuspeha pri prevozu tovora v vesolje, je ta teden zatajila. V sredo ponoči so z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani v orbito poslali raketo, ki je prevažala telekomunikacijski satelit SES-14 istoimenskega podjetja in Eutelsatov Al Yah 3. Deset minut po vzletu so izgubili stik z raketo in sprva je kazalo, da je tovor izgubljen. Čez nekaj ur...