Slo-Tech - OpenAI je zaključil najnovejši krog zbiranja kapitala in dosegel cilj 6,6 milijarde dolarjev. Vplačila so se izvajala pri vrednotenju 157 milijard dolarjev, torej so sveži vlagatelji dobili 4,2 odstotka podjetja. Med vlagatelji ni bilo Appla, čeprav je sprva kazalo drugače, sta pa med njimi Microsoft in Nvidia, ki sta že pred tem imela lastniška deleža v podjetju. Ostali pomembni vlagatelji so še Khosla Ventures, SoftBank, Tiger Global, Altimeter Capital in pokojninski sklad kalifornijskih javnih uslužbencev.

Povpraševanje je bilo višje od ponudbe, zato je lahko OpenAI tudi izbiral. Med drugim so zahtevali ekskluzivnost, torej zavezo o nevlaganju v druga podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence. To je sicer precej neobičajno, pod drobnogled pa bi lahko takšno prakso vzeli tudi regulatorji, ker je protikonkurenčna. V praksi je sicer težko uveljavljati te prepovedi, saj sta na primer Sequoia Capital in Andreessen Horowitz v preteklosti že vlagala v druga podjetja...

Financial Times - Da v tehnološkem svetu vloge počasi izginjajo, priča zanimiva statistika aktualnega leta o investicijah in prevzemih. Tehnološki velikani so letos za vložke v sektor umetne inteligence namenili več od skladov tveganega kapitala (venture capital), za katere je to glavni posel. Prednjačijo seveda Microsoft, Google in Amazon, ki so letos res široko odvezali mošnjičke. Od 27 milijard dolarjev, ki so se letos stekli v ta sektor, so omenjeni trije prispevali dve tretjini, so ocenili v podjetju PitchBook.

Plaz je seveda omogočil OpenAI, ki je lanskega novembra pokazal OpenAI in spremenil svet. Eden glavnih vlagatelj v podjetje je Microsoft, ki je zanj namenil že 13 milijard dolarjev (od tega letos 10 milijard dolarjev). Drugi Microsoft nakup, ki je sicer precej manjši, je bil z 1,3 milijarde dolarjev Inflection. Podobno darežljiv pa je bil še Amazon, ki je z Googlom v konkurenčni Anthropic vložil približno šestmilijard dolarjev. Celotni trg umetne inteligence se hitro konsolidira, največ...

Slo-Tech - Eden izmed pionirjev umetne inteligence nove generacije, OpenAI, se dogovarja o novem financiranju. Po neuradnih podatkih bo podjetje zbiralo sveži kapital z vrednotenjem 100 milijard dolarjev, s čimer bo postalo drugi najdražji ameriški start-up, takoj za SpaceX-om. Za zdaj potekajo pogajanja s potencialnimi investitorji, na katerih bodo dorekli pogoje, časovnico in natančno vrednotenje. Poleg novega kroga financiranja bodo januarja v OpenAI zaposlenim omogočili prodajo lastnih delnic po vrednotenju 86 milijard. Povpraševanja po njih je več kot ponudbe.

OpenAI je avtor priljubljenega orodja ChatGPT, ki je povsem spremenilo odnos do umetne inteligence in jo približalo domačemu uporabniku. Pomemben lastnik podjetje je Microsoft, ki je vanj vložil že 13 milijard dolarjev, s čimer si je kupil tudi pravico do uporabe tehnologije. Zato ni presenetljivo, da se ChatGPT plazi tako v Windows kakor v Bing. Konkurenca, denimo Amazon in Alphabet (Google), medtem obilno vlaga v Anthropic.

V...

Slo-Tech - Ni povsem jasno, kaj se dogaja v podjetju OpenAI, od koder so v petek nepričakovano odpustili soustanovitelja in izvršnega direktorja Sama Altmana. Ko je odjeknila vest o njegovem odhodu, so Microsoftove delnice - ker je Microsoft najpomembnejši vlagatelj v OpenAI - hipno izgubile 16 odstotkov vrednosti, a so nato po koncu uradnega trgovanja večino izgub nadoknadile. Po neuradnih informacijah je bil Microsoftov direktor Satya Nadella besen.

V sporu naj bi bila predvsem Altman in soustanovitelj, član upravnega odbora in glavni razvojnik Ilya Sutskever. Jabolko spora je prihodnost tehnologije in hitrost razvoja, kjer Altman zagovarja drznejši in bolj komercialno usmerjen pristop, Sutskever pa bolj previdnega in manj profitnega. OpenAI ima sicer neobičajno strukturo, saj je profitna pravna osebna v lasti neprofitne fundacije. Altman naj bi se zavzemal za več investicij, tako je na primer prepričeval Softbank v milijardni vložek, česar pa odbor ni odobraval.

Kmalu po vesti o...

Slo-Tech - Po podatkih virov blizu podjetja se OpenAI resno pogovarja o prodaji dela obstoječih delnic (torej ne gre za IPO), ki bi jih ponudil institucionalnim investitorjem. Prodaja bi potekala po vrednotenju med 80 in 90 milijardami dolarjev, kar je približno trikrat več od vrednotenj na začetku leta.

V praksi bi torej šlo za prodajo dela delnic, ki jih imajo trenutno v lasti zaposleni in drugi investitorji. Če bi se načrti uresničili, bi OpenAI nenadoma postal eden največjih start-upov na svetu. Spomnimo, da je Microsoft v OpenAI vložil 13 milijard dolarjev, podjetje pa se bliža letnemu prometu ene milijarde dolarjev. OpenAI je za zdaj dobro monetiziral svoje izdelke, saj je osnovna verzija ChatGPT na voljo brezplačno, novejši modeli (GPT-4.0) in dodatne funkcije (denimo sinteza in razumevanje govora) pa so na voljo le naročnikom na plačljive verzije.

Iz OpenAI navedb o novi prodaji delnic za zdaj še ne komentirajo. A dejstvo je, da so razmere za prodajo delnic ugodne. ARM-jeva prva...

Slo-Tech - Ameriški velikani, ki razvijajo umetno inteligenco - OpenAI, Microsoft, Google, Meta, Amazon, Anthropic in Inflection - so se prostovoljno zavezali, da bodo razvili tehnologijo za označevanje izdelkov generativne umetne inteligence z vodnimi žigi. Na ta način naj bi poskrbeli, da bo pri deljenju besedil, fotografij, videoposnetkov in ostalih vsebin možno prepoznati, da niso avtentične. Tehnične podrobnosti o sistemu še niso znane.

Spomnimo, da je letos veliko prahu dvignila podoba papeža Frančiščka v beli puhovki, ki je bila ustvarjena z Midjourneyjem. Podobna je bila usoda fotografije prejšnjega ameriškega predsednika, na kateri je bila upodobljena njegova aretacija. To so bili sorazmerno neškodljivi poizkusi, a generativna umetna inteligenca se lahko uporablja tudi pri ponarejanju glasu ali videoposnetkov, s čimer je možno izvajati prevare ali izsiljevati.

OpenAI so zapisali, da bodo na voljo orodja ali API-ji, s katerimi bo možno enostavno ugotoviti, ali neka vsebina izvira iz...

Slo-Tech - Pri treningu in uporabi umetne inteligence ključno vlogo igrajo grafični čipi, kjer ima ta hip veliko prednost Nvidia. Microsoft na platformi Azure na primer uporablja več tisoč Nvidiinih GPU-jev, s čimer ni nič narobe, je pa priklenjenost na enega proizvajalca vedno neprijetna. Nvidiini čipi, programska oprema vključno s knjižnicami CUDA in jedri Tensor, so pač dobri. A Microsoft se povezuje tudi z AMD-jem, da bi pripravila alternativo.

Bloomberg piše, da bosta AMD in Microsoft združila moči, kar še ni uradno potrjeno. Microsoft bo prispeval inženirje, znanje in lasten procesor Athena. Slednji je čip, ki ga razvija Microsoft za umetno inteligenco. Microsoft ima že približno tisoč zaposlenih v oddelku za razvoj polprevodniških čipov, ki ga vodi nekdanja intelovka Rani Borkar. Več sto jih dela na Atheni, v katero je Microsoft vložil že dve milijardi dolarjev. Razvoj Athene poteka brez AMD-ja, trdi Microsoft, je pa AMD vključen v širšo zgodbo in bo Atheno uporabljal.

Ob tem ne...